Skip to main content

Terminologišče

Terminologišče

Terminološka svetovalnica

Terminologišče - Svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena zlasti področnim strokovnjakom, pa tudi drugim uporabnikom, ki se srečujejo s terminološkimi problemi, naj gre za poimenovanja novih pojmov, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, izmed katerih bi bilo z vidika učinkovitega sporazumevanja smiselno izbrati najustreznejšega.

Pri pripravi vsakega terminološkega odgovora sodelujemo vsi terminologi, ki pripravimo ločena mnenja o terminološkem vprašanju, na podlagi katerih nastane skupno mnenje. Pri terminoloških odgovorih upoštevamo osnovna terminološka načela, kar pomeni, da o terminološkem problemu svetujemo z vidika terminološke vede. Da bi lahko pripravili terminološki odgovor, ki vam bo zares v pomoč,  je bistveno, da dobimo čim več podatkov o terminu, predvsem njegovo definicijo, zelo koristni pa so tudi podatki o besedilih, v katerih se pojavlja, morebitna že obstoječa poimenovanja, tujejezični ustrezniki itd.

Zato vas prosimo, da čim natančneje izpolnite polja v obrazcu. Z zvezdico označena polja so obvezna. Imena in priimka pošiljatelja v nobenem primeru ne bomo objavili, odgovor pa bomo v nekaj dneh poslali na vpisani e-naslov. Vprašanja in odgovore bomo objavili v Terminološki svetovalnici, da bodo dostopni vsem uporabnikom. Odgovore na splošna jezikovna vprašanja pa lahko poiščete v Jezikovni svetovalnici.

Terminološka svetovalnica
Spletna rastoča publikacija
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje
Ljubljana, 2013–
ISSN 2820-3577

© 2013–, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Glavni uredniki 
Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar (do 2021), Jera Sitar (od 2021), Mojca Žagar Karer

Izdajatelj
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
zanj
Kozma Ahačič

Založnik
ZRC SAZU, Založba ZRC
zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe
Aleš Pogačnik

Tehnološka podpora
ABAK.NET d.o.o.

Vse pravice pridržane.
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

Citiranje
Avtorji odgovora, letnica: Naslov odgovora. Terminološka svetovalnica, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje, dostop dd. mm. llll

Financiranje
Terminološka svetovalnica deluje v okviru raziskovalnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira ARRS, programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, in projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020–2023), ki ga financira Ministrstvo za kulturo RS. 
 



Odgovori na vprašanja

Rešeno drevo, rešeni les

Opis terminološkega problema: Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za angleški termin salvaged trees oz. salvaged timber očitno še ni uveljavljenega slovenskega termina. Zaradi pridevnika salvaged smo pri pregledovanju gradiva najprej naleteli na področje gozdarstva, na katerem je za angleški termin salvaged cut uveljavljen slovenski termin sanitarna...




Zabodeni golob

Opis terminološkega problema: Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca. Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Poimenovanja grlica krvavečega srca v nam dostopnih virih nismo našli. Se pa na spletu za omenjeno vrsto pojavljajo tri različna slovenska poimenovanja, in sicer: luzonski golob, krvavoprsi golob in zabodeni golob. Prvi dve poimenovanji sta precej redki, medtem ko je poimenovanje zabodeni...




Spajkanje

Opis terminološkega problema: Za poimenovanje procesa spajanja kovinskih delov s pomočjo dodane staljene kovine se v slovenščini uporabljata termina lotanje in spajkanje. Zanima nas, kateri termin je ustreznejši in okoli katerega bi bilo ustrezneje oblikovati besedno družino? Torej, ali so bolj ustrezni termini lotati,...

Mnenje Oddelka za terminologijo: SSKJ2 navaja glagola lotati 'spajati kovinske dele z lotom' in glagol spajkati  'spajati kovinske dele s spajko'. Ker imata besedi lot in spajka v omenjenem slovarju enako razlago 'zlitina za spajanje kovinskih delov', lahko sklepamo, da sta tudi glagola lotati in spajkati sinonima in...




Vzvratni avtosedež

Opis terminološkega problema: Pri prevajanju smo naleteli na težavo pri slovenjenju angleškega termina rear facing car seat, ki označuje otroški avtosedež, ki je nameščen tako, da otrok med vožnjo gleda v nasprotno smer vožnje. Slovenski ustrezniki nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Na spletu se kot poimenovanja za tovrstne otroške avtosedeže, ki so v Sloveniji še razmeroma redki, uporabljajo različne opisne zveze: nazaj obrnjeni otroški avtosedež; nazaj obrnjeni avtosedež; nazaj obrnjeni sedež; otroški avtosedež, obrnjen nazaj; otroški sedež, obrnjen nazaj; sedež,...




Proizvajalec-odjemalec

Opis terminološkega problema: Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin prosumer. Termin na področju trga električne energije označuje odjemalca, ki električno energijo hkrati tudi proizvaja. Ustreznik je proizvajalec-odjemalec. Vendar pa se angleški termin prosumer uporablja tudi na drugih področjih, kjer ne...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Angleški termin prosumer je nastal iz sestavin producer in consumer. Na področju trga električne energije (glej Slovar izrazov za trg električne energije, 2001) ima (power) producer ustreznik proizvajalec (električne energije) in definicijo 'pravna ali fizična oseba, ki proizvaja...




Apostille

Opis terminološkega problema: Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja (Bastille), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je...

Mnenje Oddelka za terminologijo: 5. 10. 1961 je bila podpisana Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin oz. Haaška konvencija, ki je med državami pogodbenicami odpravila diplomatsko in konzularno legalizacijo tujih javnih listin, ki so izdane na ozemlju ene države pogodbenice in jih je treba...




Lokalna hrana

Opis terminološkega problema: V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana, s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Lokalno pridelana/predelana hrana oz. različica lokalna hrana je termin, ki po eni od definicij (npr. Ptujski zadružnik) označuje 'svežo hrano, pridelano v lokalnem okolju, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas'. Agronomski strokovnjaki so kot možno merilo oddaljenosti izbrali...




Zavarovana vrsta

Opis terminološkega problema: Kateri termin je ustreznejši: zavarovana vrsta ali zaščitena vrsta? Termin označuje ogroženo živalsko ali rastlinsko vrsto, za katero je uradno določen poseben varstveni režim, da bi se ohranilo njeno ugodno stanje, tj. da bi bil njen obstoj zagotovljen tudi v prihodnosti.

Mnenje Oddelka za terminologijo: V Botaničnem terminološkem slovarju je termin zavarovana vrsta definiran kot 'rastlinska vrsta, ki je na določenem območju zavarovana s pravnim aktom zaradi potencialne ali dejanske ogroženosti'. Termin ogrožena vrsta pa je v Planinskem terminološkem slovarju definiran kot 'vrsta rastline...




Žižola

Opis terminološkega problema: Zanima me, katera oblika je pravilna: žižula (gl. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika) ali žižola (gl. članek Žižola, Wikipedija, Prosta enciklopedija, 6. 1. 2015). Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski...

Mnenje Oddelka za terminologijo: V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je res zaslediti obliko žižula, ki pomeni 'sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve'. V etimološkem delu slovarskega sestavka je podatek, da oblika žižula izhaja iz...




Partnerski program

Opis terminološkega problema: Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin affiliate program, ki označuje metodo spletnega trženja, pri kateri posameznik na svoji spletni strani ali forumu promovira izdelek ali storitev in s tem zasluži določen odstotek od prodaje. V povezavi s tovrstnim trženjem se pojavljajo še...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za večbesedne termine s področja spletnega trženja s sestavino affiliate smo v besedilih na spletu našli slovenske ustreznike s sestavinami partnerski, posredniški in družbeniški, med katerimi so daleč najbolj pogosti termini s pridevnikom partnerski. Od slovenskih slovarjev obravnavane...




Brek

Opis terminološkega problema: Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka, Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za pomoč pri odgovoru smo se obrnili na strokovnjaka z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tudi urednik Botaničnega terminološkega slovarja. Opozoril je, da SSKJ za preverjanje slovenskih imen rastlin ni najbolj zanesljiv vir, ker so poimenovanja, vključena v slovar, prevzeta...




Biotska raznovrstnost

Opis terminološkega problema: Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Poimenovanje raznoživost je sicer posrečen in pomensko primeren izraz, vendar še povsem neuveljavljen (na internetu se pojavi samo nekajkrat, v drugih jezikovnih virih pa nikoli). Nasprotno pa sta termina biotska raznovrstnost in biodiverziteta že uveljavljena (biotska raznovrstnost je v...