Skip to main content
Spajkanje

Opis terminološkega problema:

Za poimenovanje procesa spajanja kovinskih delov s pomočjo dodane staljene kovine se v slovenščini uporabljata termina lotanje in spajkanje. Zanima nas, kateri termin je ustreznejši in okoli katerega bi bilo ustrezneje oblikovati besedno družino? Torej, ali so bolj ustrezni termini lotati, mehko lotanje, trdo lotanje, lotalnik ali spajkati, mehko spajkanje, trdo spajkanje, spajkalnik?

Za oznako kovine, ki se v tem procesu tali in spaja druge kovinske dele, se uporablja termin lot oziroma spajka. Zanima nas, kateri termin je ustreznejši, če je lot/spajka iz srebra. Ali je ustreznejši termin srebrni lot/spajka ali srebrov lot/spajka?

Vprašanje poslano: 28. 1. 2015

Mnenje Oddelka za terminologijo:

SSKJ2 navaja glagola lotati 'spajati kovinske dele z lotom' in glagol spajkati  'spajati kovinske dele s spajko'. Ker imata besedi lot in spajka v omenjenem slovarju enako razlago 'zlitina za spajanje kovinskih delov', lahko sklepamo, da sta tudi glagola lotati in spajkati sinonima in da označujeta en pojem. Čeprav SSKJ2 ni primarni vir za terminologijo, kaže, da so bile vse naštete besede v rabi že v času nastajanja slovarja in so navedene kot enakovredne.

Podobno stanje izkazuje tudi Tehniški metalurški slovar, ki navaja naslednje pare terminov kot sinonime in prav tako nobenemu terminu iz posameznega para ne daje prednosti: lotati : spajkati, lotanje : spajkanje, mehko lotanje : mehko spajkanje, trdo lotanje : trdo spajkanje, lot : spajka in lotalnik : spajkalnik.

Gradivo, dostopno na spletu in v besedilnem korpusu Gigafida, pa izkazuje nekoliko pogostejšo rabo terminov iz besedne družine spajkanje kot lotanje.

Ker opisana dvojnost v poimenovanju pojmov v terminologiji ni zaželena, bi svetovali za uporabo termine iz besedne družine spajkanje, ki so v rabi nekoliko bolj pogosti. Tudi področni strokovnjak s fakultete za strojništvo je potrdil, da v znanstvenih besedilih načeloma uporabljajo termine iz besedne družine spajkanje, torej spajkati, mehko spajkanje, trdo spajkanje, spajka in spajkalnik. Našteti termini so tudi izvorno slovenski in imajo, ob upoštevanju vseh naštetih argumentov, prednost pred prevzetimi.

Glede vprašanja, ali je ustreznejši termin srebrova oziroma srebrna spajka, svetujemo uporabo termina srebrova spajka, ki je relativno ustaljen in tudi jezikovnosistemsko ustrezen, saj v slovenščini svojilni pridevniki lahko izražajo tudi vrsto in so kot takšni lahko sestavina večbesednega termina.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer