V slovenščini za angleško poimenovanje indigenous peoples res obstaja več ustreznikov. Vsak od terminov skuša kar najbolje poimenovati in določiti prebivalce na območjih, ki so tam že prebivali, preden so se tja naselili drugi, predvsem med različnimi kolonizacijami skozi zgodovino.

Kolegi z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki se ukvarjajo s problematiko prvotnih naseljencev, v slovenščini najpogosteje uporabljajo poimenovanje domorodna ljudstva, na drugem mestu so staroselska ljudstva. Enotnega poimenovanja v stroki torej ni, v ospredje stopajo različne poimenovalne sestavine termina, od tega, kdo se je prej naselil (poimenovalna sestavina naselitev), do tega, kdo je bil prej (primarna/prvotna ljudstva – drugotni naseljenci).

Zanimivo odločitev so sprejeli uredniki pri izdaji SSKJ2, saj so pojasnilo pri nekaterih primitivnih ljudstvih v SSKJ2 zamenjali v pri nekaterih prvotnih ljudstvih, saj naj bi bilo poimenovanje primitivna ljudstva preveč negativno konotirano, vendar opozarjamo, da je SSKJ2 slovar splošnega jezika in ni primarni vir za potrjevanje terminologije.

Društvo antropologov Slovenije na svoji spletni strani, kjer objavlja tudi znanstveno revijo Anthropological Notebooks (v angleščini s slovenskimi povzetki in tudi slovenskimi ključnimi besedami) v prevodih povzetkov za angleški termin indigenous peoples oz. indigenous uporablja izraz avtohtona ljudstva (npr. Sabine Kradolfer v (Self)essentialisation of cultural differences: How peoples and States play hide-and-seek, 2011, str. 37–53),  staroselci (npr. Sasala Taiban v From Rekai to Labelabe: Disaster and relocation on the example of Kucapungane, Taiwan, 2013, str. 59–76), domorodna ljudstva (npr. Justin Kenrick v Unthinking Eurocentrism: The political writing of Adam Kuper and Tim Ingold, 2011, str. 11–36), avtohtone skupnosti (npr. Filippo Lenzi Grillini v Ethnic identity ’under review’: The issue of the anthropologic survey on the Indigenous Lands of Brazil, 2011, str. 55–74.) in tudi staroselska ljudstva (npr. Thea Luig v Legitimacy on stage: Discourse and knowledge in environmental review processes in Northern Canada, 2011, str. 75–89).

Magistrska in diplomska dela opozarjajo na terminološko nedoslednost in potem se avtorji odločijo na podlagi argumentov, npr. Bojan Lenič v svoji magistrski nalogi Zaščita kultur domorodnih ljudstev in pravica do samoodločbe  (2006) izbere termin domorodna ljudstva, Janja Vukašinović pa v svoji magistrski nalogi Problematika indijanskega ljudstva Yanomami (2009) daje prednost staroselskim ljudstvom.

Kljub vsemu pa je najpogostejši termin za poimenovanje tega pojma domorodna ljudstva, kar se kaže tudi po številu ključnih besed v Cobissu, saj med 225 zadetki za indigenous peoples v večini primerov najdemo slovenski ustreznik domorodna ljudstva.

Tudi na spletni strani UNIS-a, ki je informacijski center ZN in pokriva 4 države, in sicer Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, je aktualna zveza domorodna ljudstva, npr. Sporočilo ob mednarodnem dnevu domorodnih ljudstev (http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/pressrels/2007/unissgsm016.html). Leta 2000 je bil ustanovljen Stalni forum ZN za domorodne zadeve (http://www.unaslovenia.org/book/export/html/5).

Vsa poimenovanja, ki jih omenjate, uporabljajo tudi stroke kot sinonime, največkrat jih zamenjujejo glede na vidik, ki ga želijo poudariti – torej prvotnost : drugotnost; zgodnejša : poznejša naselitev ipd.

Zaradi olajšanja sporazumevanja in tudi prevladujoče rabe svetujemo uporabo termina domorodna ljudstva.