Skip to main content

Terminologišče

Terminologišče

Terminološka svetovalnica

Terminologišče - Svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena zlasti področnim strokovnjakom, pa tudi drugim uporabnikom, ki se srečujejo s terminološkimi problemi, naj gre za poimenovanja novih pojmov, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, izmed katerih bi bilo z vidika učinkovitega sporazumevanja smiselno izbrati najustreznejšega.

Pri pripravi vsakega terminološkega odgovora sodelujemo vsi terminologi, ki pripravimo ločena mnenja o terminološkem vprašanju, na podlagi katerih nastane skupno mnenje. Pri terminoloških odgovorih upoštevamo osnovna terminološka načela, kar pomeni, da o terminološkem problemu svetujemo z vidika terminološke vede. Da bi lahko pripravili terminološki odgovor, ki vam bo zares v pomoč,  je bistveno, da dobimo čim več podatkov o terminu, predvsem njegovo definicijo, zelo koristni pa so tudi podatki o besedilih, v katerih se pojavlja, morebitna že obstoječa poimenovanja, tujejezični ustrezniki itd.

Zato vas prosimo, da čim natančneje izpolnite polja v obrazcu. Z zvezdico označena polja so obvezna. Imena in priimka pošiljatelja v nobenem primeru ne bomo objavili, odgovor pa bomo v nekaj dneh poslali na vpisani e-naslov. Vprašanja in odgovore bomo objavili v Terminološki svetovalnici, da bodo dostopni vsem uporabnikom. Odgovore na splošna jezikovna vprašanja pa lahko poiščete v Jezikovni svetovalnici.

Terminološka svetovalnica
Spletna rastoča publikacija
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje
Ljubljana, 2013–
ISSN 2820-3577

© 2013–, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Glavni uredniki 
Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar (do 2021), Jera Sitar (od 2021), Mojca Žagar Karer

Izdajatelj
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
zanj
Kozma Ahačič

Založnik
ZRC SAZU, Založba ZRC
zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe
Aleš Pogačnik

Tehnološka podpora
ABAK.NET d.o.o.

Vse pravice pridržane.
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

Citiranje
Avtorji odgovora, letnica: Naslov odgovora. Terminološka svetovalnica, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje, dostop dd. mm. llll

Financiranje
Terminološka svetovalnica deluje v okviru raziskovalnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira ARRS, programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, in projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020–2023), ki ga financira Ministrstvo za kulturo RS. 
 



Odgovori na vprašanja

Omogočitelj

Opis terminološkega problema: Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Tvorjenje neologizmov je povsem sprejemljiv način poimenovanja novih pojmov, s stališča terminologije je primernejši poimenovalni postopek kot opisno poimenovanje. Opisno poimenovanje namreč pogosto ni dojeto kot termin, torej kot poimenovanje za nek pojem, ampak je napačno prepoznano kot...




Razklad

Opis terminološkega problema: Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad. Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Termina razklad nismo našli v nobenem slovenskem slovarju. Ker gre za termin, je povsem običajno, da ga tudi SSKJ2, ki je slovar splošnega jezika, ne navaja. Torej če termina ni v SSKJ2, to nikakor ni zadostni podoj, da bi ga odsvetovali. Termin razklad je zabeležen le v Besedišču...




Optično prebrani dokument

Opis terminološkega problema: Na področju računalništva se za napravo, s pomočjo katere pretvorimo natisnjeno gradivo v digitalno obliko (ang. optical scanner) uporablja slovenski termin optični bralnik, iz česar sledi, da se je za proces oziroma dejanje (ang. optical scanning) uveljavil termin optično branje. Kateri...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za poimenovanje naprave, s pomočjo katere se natisnjeno gradivo pretvori v digitalno obliko, se je v slovenskem prostoru uveljavil termin optični bralnik. Poleg tega pa se v različnih besedilih pojavljata še termina optični čitalnik in prevzeti termin skener, ki ju Islovar odsvetuje in...




Minimalistični tek, bosi tek

Opis terminološkega problema: Kako ustrezno poimenovati tek v različni vrsti obutve oz. brez nje. Ali lahko teku v minimalistični obutvi rečemo minimalistični tek  (ang. minimalist running)? In kako je primerno poimenovati tek, ko tečemo bosi? Ali bos tek ali tek bos ali bosonogi tek (ang. barefoot running)?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Minimalistična obutev je že uveljavljen termin za vrsto obutve v različnih revijah in spletnih forumih, namenjenih tekačem (prim. npr. Tekac.si, Polet.si). Gre za 'vrsto obutve, ki je najpogosteje popolnoma brez blaženja, v kateri peta stopala ni višje od prstov in katere podplat ni...




Kazalec hrupa

Opis terminološkega problema: Zanima nas termin s področja varstva pred hrupom. Termin, ki označuje vrednosti, s katerimi se meri obremenitev okolja s hrupom, je kazalec hrupa. Ali je sestavina kazalec problematična, ker naj bi pripona -ec v slovenščini označevala osebo? Je torej ustreznejši termin kazalnik hrupa?

Mnenje Oddelka za terminologijo: O tvorjenju tehniških terminov se lahko poučimo v jezikovnem priročniku Slovensko tehniško izrazje A. Šmalca in J. Müllerja (Založba ZRC, 2011), kjer na strani 35 piše, da pripona -ec označuje moškega (poklicno), snov, pa tudi stvar, napravo, stroj ali del. Pripona -(n)ik označuje napravo,...




Kibernetska varnost

Opis terminološkega problema: Kateri slovenski termin je primernejši kot ustreznik angleškega termina cyber security, ki označuje aktivnosti za zaščito računalnikov, računalniških omrežij, strojne in programske opreme: kibernetska varnost, kibervarnost ali spletna varnost?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Ena izmed definicij pojma kibernetska varnost zajema naslednje tri elemente: 1. »/s/kupek aktivnosti in drugih ukrepov, tehničnih in netehničnih, katerih namen je zaščititi računalnike, računalniška omrežja, strojno in programsko opremo ter informacije, ki jih le-ta vsebuje in obravnava,...




Oljka, oljčno olje

Opis terminološkega problema: Za plod oljke se pojavljata izraza oliva in oljka in za olje iz teh plodov izraza olivno olje in oljčno olje. Katera izraza sta ustreznejša za strokovno rabo?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Agronomska stroka (npr. Inštitut za oljkarstvo, Biotehniška fakulteta UL) dosledno uporablja termina oljka (tudi za plod) in oljčno olje, medtem ko podatki iz korpusa Gigafida kažejo, da v splošnem jeziku prevladuje raba oliva in olivno olje. Vse štiri izraze navajata tudi SSKJ in...




Strateški menedžment

Opis terminološkega problema: Kateri slovenski termin s področja ekonomije/organizacije in poslovodenja je primernejši kot ustreznik angleškega termina strategic management: strateški management, strateški menedžment, strateško upravljanje in poslovodenje? Gre za načrtovanje in vodenje dolgoročnih organizacijskih...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Strateški menedžment je definiran kot »niz vodstvenih odločitev in dejanj, ki določa dolgoročno uspešnost družbe, in vključuje motrenje zunanjega in notranjega okolja, oblikovanje strategij (strateško oziroma dolgoročno planiranje), uresničevanje strategij ter njihovo spremljanje...




Kopenski promet

Opis terminološkega problema: Ali je ustrezneje govoriti o kopnem prometu ali o kopenskem prometu? Termin označuje promet po kopenskih poteh. SSKJ navaja kopni promet, prav tako ta izraz uporabljajo geografi. V praksi se največkrat uporablja kopenski promet. Zanima me, ali sta torej obe obliki pravilni in je izbira...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Po SSKJ se oba pridevnika, torej kopni in kopenski, nanašata na kopno. V SSKJ je sicer vključen primer kopni promet, vendar je sodobna raba – kot ugotavljate tudi sami – očitno na strani zveze kopenski promet. Termin kopenski promet je tako vključen v Geografski terminološki slovar, v...




Brez odpadkov

Opis terminološkega problema: Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste. To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov, vendar po daljšem premisleku menimo, da...

Mnenje Oddelka za terminologijo: V besedilih na spletu pričakovano najdemo citatno obliko zero waste, ki jo odsvetujemo. Citatna oblika je pogosto prva poimenovalna rešitev za nov pojem, ki jo praviloma nadomesti jezikovnokulturno ustreznejši termin. Prav tako smo na spletu našli zadetke za zvezi brez odpadkov in nič...




Panel

Opis terminološkega problema: Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel, ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel.

Mnenje Oddelka za terminologijo: V tem primeru ne gre za tipični termin, ampak za besedo iz splošnega jezika, sicer res rabljeno v specifičnih okoliščinah (strokovna srečanja ipd.). SSKJ razlaga besedo panel kot 'posvetovanje načrtno izbrane skupine oseb o delovnih, raziskovalnih načrtih'. Beseda je označena s...




Krmilna miza, krmilno mesto

Opis terminološkega problema: Za poimenovanje površine v hlevu, na katero polagamo krmo za živali, se v rabi pojavljata termina krmilna miza in krmna miza. Podobno se za poimenovanje mesta, kjer žival zauživa krmo, uporabljata dva termina, in sicer krmilno mesto in krmno mesto. Katera termina sta ustreznejša?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Podatki iz korpusa živinorejskih besedil, na podlagi katerih nastaja terminološki slovar živinoreje, kažejo, da se lahko pri tvorbi dvobesednih terminov v vlogi levega prilastka pojavljata oba pridevnika, torej tako krmilni kot tudi krmni. Pridevnik krmilni se navadno pojavlja v zvezah, ki...