Skip to main content
Nečisto intoniranje

Opis terminološkega problema:

Glasbeniki često uporabljamo izraza fuš in fušati, ki sta v SSKJ2 razložena: fuš nižje pog. 'opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti' in fušati nižje pog. 1. 'opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti'; 2. 'peti, igrati napačne tone'. Glasbeniki namesto izraza nečista intonacija, ki je nepraktičen in se zato, razen pri glasbenih kritikih in literatih, sploh ne uporablja, že uporabljamo izraz fauš (iz nem. falsch). Fušati pa je medtem razvil pomen 'igrati napačne note'. Potrebujemo torej termin za napačno intoniranje. Uporabljamo npr. "ti si fauš", "igraš fauš", "ali sem kaj fauš", ki pa ga še ni v SSKJ2. Radi bi uporabljali nevtralen slovenski izraz. Kaj predlagate za rešitev zagate?

Vprašanje poslano: 12. 5. 2015

Mnenje Oddelka za terminologijo:

Raba terminologije v stroki je vedno namenjena natančnemu sporazumevanju najprej med strokovnjaki, nato pa tudi med strokovnjaki in laično javnostjo, ki skozi terminologijo spoznava svet stroke. Sprašujete nas po nevtralnem terminu za dva žargonska izraza, ki sta za govor povsem primerna in ustrezna, saj ste sami potrdili, da izraza označujeta dva različna pojma. Fušati uporabljate za 'igrati napačne note'. V formalnem, predvsem pisnem mediju, nevtralnega enobesednega termina slovenščina še nima, zato morate strokovnjaki izraz fušati nadomestiti z opisno različico.

Za fauš pa vam za formalno rabo svetujemo zvezo nečisto intoniranje, ki ga v pisni obliki uporabljajo predvsem glasbeni kritiki, ki seveda prispevajo precejšen del besedil o glasbi in glasbenem ustvarjanju, zato so pomembni soustvarjalci terminologije. Pri prevzemanju iz nemščine se je za falsch pojavilo celo več pokrajinskih različic, zato na Gorenjskem in v zahodnem delu Slovenije srečamo fovš/foš/fuš v vzhodnem delu pa favš/fauš/falš. Ker torej nimamo niti enotne pogovorne oblike za vaš predlagani termin, vam svetujemo, da uporabljate zvezo pridevnika in samostalnika, torej nečisto intoniranje za formalno sporazumevanje, ko pa boste glasbeniki med seboj, pa boste seveda uporabljali zveze, ki ste jih že sami navedli v vprašanju.

Opozorimo naj še, da se v splošnem besedilnem korpusu Gigafida pojavlja zveza čista intonacija, ki se prav tako pojavlja predvsem v kritikah glasbenih nastopov. Kadar želijo poudariti neuglašenost, pa navadno to storijo opisno. V vašem primeru se torej nevtralni slovenski izrazi šele uveljavljajo in slovarji jim bodo glede na prevladujočo rabo (šele) sledili.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer