Opis terminološkega problema:
V medicinskih besedilih pri lektoriranju pogosto naletimo na izraz opolnomočenje, pomen pa pogosto ni razviden, vendar pa SSKJ2 preusmerja besedo opolnomočen na pooblaščen. V medicinskih besedilih to ni vedno primerno. Kaj nam svetujete?
Vprašanje poslano: 23. 5. 2015
Mnenje Oddelka za terminologijo:Za terminologijo je značilno, da pomen terminov navadno ni razviden iz sobesedila, ker gre za poimenovanja pojmov. Teh pa razen strokovnjakov določenega področja običajno vsi drugi (tako prevajalci, lektorji, terminografi) ne poznajo dovolj natančno. Zato je prevajanje in lektoriranje strokovnih besedil izjemno zahtevna in odgovorna naloga.
V slovenščini se je za angleški termin empowerment začel pojavljati slovenski izraz opolnomočenje, ki pomeni krepitev moči/vloge posameznika, kar je navadno povezano z večjo odgovornostjo za sprejemanje odločitev.
Opolnomočiti se pojavi že v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika, vendar z nemškim ustreznikom bevollmächtigen, za kar se je v pravnem jeziku res bolj uveljavil termin pooblastiti, opolnomočiti pa je pridobil oznako zastarelo.
Izraz, ki poimenuje krepitev vloge posameznika pri soodločanju o pomembnih vprašanjih, v angleščini empowerment, najdemo tudi v Evrotermu, kjer se pojavljata dva slovenska ustreznika, in sicer opolnomočenje ter krepitev moči, vendar ima prvi izraz oznako odklonjeno, vendar razloga za to oznako v konkretnem primeru ne poznamo. Tudi za opolnomočenje žensk naj bi bil primernejši izraz krepitev vloge žensk oz. krepitev vloge in položaja žensk. Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi TERMIS opolnomočenje definira kot 'spodbujanje posameznikov, naj prevzamejo individualno odgovornost za izboljšanje načinov, na katere opravljajo svoje delo, s čimer bodo prispevali k doseganju organizacijskih ciljev'. V tem pomenu se opolnomočenje pojavlja tudi v korpusu Gigafida, kjer najdemo pretežno zadetke iz strokovnih besedil.
Čeprav je na vseh področjih za opolnomočenje (tako v podjetjih pri postavljanju in posledično doseganju delovnih ciljev, kot v šolah z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja) bistvena krepitev posameznikove moči pri sprejemanju odločitev, je na področju medicine pomembno tudi, da ima bolnik pri uravnavanju in nadzoru svoje kronične bolezni (npr. pri sladkorni bolezni, zvišanem krvnem tlaku, astmi, alergijah) dovolj znanja in razumevanja bolezni, da lahko kritično sprejema odločitve o svojem zdravju in bolezen uspešno samonadzoruje.
Termin opolnomočenje je torej razširjen na različnih področjih, zaradi enobesednosti ustreza tudi terminološkemu načelu gospodarnosti in ima tako prednost pred krepitvijo moči, zato vsaj na področju medicine ne svetujemo njegove zamenjave z različnimi opisnimi različicami.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer