Novosti na Franu 2022

Obogatitve in dopolnitve slovarskega portala
Datum objave: 03. december 2022

Letošnji Fran prinaša obilo novosti. eSSKJ-ju in ePravopisu, rastočima slovarjema, ki popisujeta sodobni slovenski knjižni jezik, se pridružuje še zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16), ki bo tako kot drugi rastoči slovarji vsako leto prinašal podatke o novih besedah. Velika pridobitev za vse, ki jih zanima zgodovina slovenskih besed, je tudi obsežni slovar besed Hipolita Novomeškega iz let 1711 in 1712, ki je zdaj dostopen v obliki iskalnika po skenirani kartoteki, ki jo je pripravil Jože Stabej, napoveduje dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. »Vse novosti je kar težko našteti, slovaroljubci, pa tudi naključni obiskovalci Frana, bodo letos prišli na svoj račun,« pravi. 

Na Frana so dodani štirje novi slovarji, posodobljenih pa je kar sedem rastočih slovarjev - vse novosti in obogatitve so podrobneje razložene v naslednjih vrsticah. Na slovarskem portalu bodo dostopne od sobote, 3. decembra 2022. V živo jih bodo raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU predstavili 5. januarja 2023 v Atriju ZRC. Že prej pa bodo objavljena poglavja novega Pravopisa 8.0.

eSSKJ

Rastoči spletni slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ je letos bogatejši za skoraj 500 slovarskih sestavkov enobesednih iztočnic različnih besednih vrst, 176 slovarskih sestavkov, ki opisujejo stalne besedne zveze, in 82 slovarskih opisov frazeoloških enot, pravi dr. Janoš Ježovnik. V letošnjem prirastku velja posebej opozoriti na bogato bero medmetov, besedne vrste, ki se giblje na obrobju jezikovnega sistema in je zato za slovaropisce poseben in hkrati zanimiv izziv. Nekaj pomembnih novosti je v tem letu nastajalo v ozadju: vzporedno z analizo in pripravo jezikovnega gradiva za slovar je ekipa slovaropiscev pripravila izhodišča za posodobitev opisa zvrstnosti slovenskega jezika in njene predstavitve v slovarju. Hkrati se vzpostavlja sistem, ki bo zagotavljal čim boljše odzivanje na potrebe uporabnikov. eSSKJ namreč še nastaja, zato je bistveno, da pri opisovanju besedišča slovenskega knjižnega jezika sledi potrebam uporabnikov, zlasti v primerih posameznih izraznih ali pomenskih novosti, ki še niso opisane v starejšem Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

ePravopis in Pravopisne kategorije ePravopisa

Pravopiska dr. Helena Dobrovoljc je takole predstavila sadove dela v tem letu: »Posodobljeni ePravopis prinaša več kot 700 novih slovarskih sestavkov (teh je zdaj skoraj 9.000), novosti pa so umeščene v slovar v obliki problemskih sklopov, ki so opisani v zdaj že enaindevetsedetih kategorijah, ki jih prinašajo Pravopisne kategorije ePravopisa

Težišče slovarske obravnave v letu 2022 so bila predvsem slovenska, poslovenjena in tuja zemljepisna imena, in sicer je največ ponazoril pravil poglavja »Velika in mala začetnica« v Pravopisu 8.0. To so imena krajev, pri katerih imajo uporabniki težave zaradi zapisa, tvorbe pridevnikov in prebivalskih imen ali rabe predlogov v ali na (npr. AjdovščinaBele VodeDrensko Rebro), imena objektov in stavb v Sloveniji (npr. NebotičnikNavjeSlovenika). Iz podobnih pravopisnih razlogov so obravanvana tudi izbrana imena pokrajin (npr. AnžuPosoteljeKujavija), nekrajevna imena (npr. Baška grapaOsojščicaUdin boršt). Stvarna lastna imena vključujejo zlasti prevedena in poslovenjena imena sporazumov, deklaracij ipd., pri katerih dvomimo o uradni obliki imena (Brionska deklaracija, Frascatski priročnik, Pogodba iz Nice). V letu 2022 dodana osebna lastna imena pa so večinoma ponazoritve preglednice za prevzemanje iz italijanščine oz. poglavja »Prevzemanje iz posameznih jezikov«. 

V sklopu novega poglavja Pravopisa 8.0 bodo po besedah Helene Dobrovoljc letos (nekoliko z zamikom zaradi zapletenega sistema, ki ga vzpostavljajo v mehanizmu Frana) poleg italijanščine objavljene še preglednice za albanščino, estonščino, finščino, francoščino, madžarščino, slovaščino, poljščino, španščino in turščino. Večina teh imen doslej ni bila kodificirana. Novo poglavje na zavihku Pravopis 8.0 je tudi »Slovnični oris za pravopis«, in sicer prvi del – Glasoslovni oris. V njem so predstavljene tiste posebnosti slovenskega glasovnega sistema, ki so bistvene za ustrezno prevzemanje tujih prvin v slovenščino, in sicer samoglasniški in soglasniški fonološki sistem s fonemskimi variantami, vedenje glasov v posebni glasovni soseščini (zvočniški in nezvočniški sklopi, zlivanje glasov), posebnosti pri prevzemanju dvoglasnikov in posebnih glasov (mehčanih, zaokroženih ...) ter razmerje med črko in glasom v različnih jezikih. Poglavje zaključujejo osnovna pravila naglaševanja.

Sprotni slovar slovenskega jezika

Sprotni slovar slovenskega jezika, ki ga ureja dr. Domen Krvina in v katerem se zaradi njegove odzivne narave vsakokratne okoliščine odražajo zelo izrazito, se je letos po dveh burnih letih (prvem koronskem in nato drugem, ki ga je zaznamovala problematika cepljenja) vrnil v svoje bolj ali manj ustaljene tirnice: novejše besedje, ki ga letos popisuje, prihaja z najrazličnejših področij.

Tako se sprašujemo o antiutopiji, se trudimo za brezogljičnostbrezpapirno poslovanje, kompostabilnost materialov in postavljamo vetrne farme, za varčevanje z gorivom uporabljamo coasting, jemo brunch (lahko s šakšuko), se borimo s hektičnim vsakdanom, presojamo instagramabilnost fotografij (in prostorov), občudujemo učinkovitost kanaderja pri gašenju, delo mozaicistke in likinje v romanih, spodbujamo meritokracijomikromobilnostparaplavalce in vse druge parašportnike, skrbimo za redno odsesavanje zraka iz prostorov, obenem pa ne kliknemo na vsako vabo za klike.

Zaradi pestrosti popisanega besedja je letošnji prirastek največji po začetnem letu (2014), s tem, da so drugače kot na začetku veliko večino predlogov prispevali – kot je v zadnjih letih že navada – uporabniki.

Mlada raziskovalka Maja Rotter pa opozarja na pomembna novost: razdelek z etimološkimi osvetlitvami, ki jih novejše besedje pogosto postavlja pred izzive, saj je pogosto prvič deležno etimološke obravnave. Ob branju etimoloških osvetlitev se nam poleg trendov prevzemanja besed iz različnih jezikov razkrije tudi iznajdljivost slovenskega jezika, ki tvori nove besede za že znane brezhrbteničarje, nove širilce in vsakotedenske sobotnice.

Slovar neglagolske vezljivosti

Za 112 slovarskih sestavkov je bogatejši tudi Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini, slovar, ki na Franu skupaj s Vezljivostnim slovarjem slovenskih glagolov tvori slovarsko zbirko Slovenska vezljivost in prinaša podatke o vezljivostni razvitosti oz. vezljivostnih zmožnostih samostalnikov in pridevnikov v slovenščini. Avtorica in urednica obeh slovarjev je dr. Andreja Žele.

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), ki ga ureja dr. Matej Meterc, je letos bogatejši za 136 novih iztočnic. Prvi slovenski paremiološki slovar, ki s prirastki na slovarskem portalu Fran nastaja od leta 2020, tako zdaj obsega 400 pregovorov (npr. Kdor jezika špara, kruha strada), rekov (npr. Iz te moke ne bo kruha), antipregovorov (npr. Delo krepa človeka), frazeologiziranih sloganov (npr. Vsi za enega, eden za vse), frazeoloških replik (npr. Kaj prosiš, delat pojdi) in podobnih izrazov. V letošnjem prirastku SPP-ja najdemo tako izraze, ki so med govorci močno poznani (npr. Navada je železna srajca in Kakor dobljeno, tako izgubljeno), kakor tudi take, ki so manj poznani, a v sodobni slovenščini prav tako prisotni (npr. Majhna žaba daleč skoči in Če imajo otroci denar, imajo kramarji sejem).

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2022–

Po besedah dr. Andreje Legan Ravnikar je spletni rastoči slovar eSSKJ16 razlagalni zgodovinski slovar, ki obravnava slovenski knjižni jezik v obdobju njegovega nastanka v 16. stoletju, tj. v času reformacije. To je najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar slovenskega knjižnega jezika doslej in med najmodernejšimi v Evropi. Znanstveni slovar nastaja na podlagi listkovnega in digitalnega korpusa (https://fran.si/korpus16/) in zajema vse besedje v vsakokratni rabi iz prek 50 slovenskih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev (1550–1595) in slovarjev H. Megiserja (1592, 1603). Besedje knjižne slovenščine 16. stoletja je v slovarju opisano celovito: poleg natančnih razlag pomenov in obsežnih zgledov rabe so predstavljeni tudi njihov zapis, predvideni način izgovora in pregibanje, dodani pa so tudi podatki o stilnih značilnostih in pragmatičnih okoliščinah rabe, kjer je to potrebno za boljše razumevanje.  Spletna izdaja eSSKJ16 za leto 2022 po vsebini ustreza tiskani izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D) iz leta 2021, odpravljene so le manjše napake.

Slovar ni pomemben samo za raziskovalce slovenščine in drugih slovenskih jezikov, temveč je zanimiv tudi za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se je določena beseda prvikrat pojavila v knjigi in kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni. Predstavlja dragocen prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in zavesti o slovenski jezikovni samobitnosti.

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja

Kot razlaga dr. Alenka Jelovšek, obrnjeni listkovni slovar, ki je nastal po Hipolitovem obsežnem latinsko-nemško-slovenskem in nemško-slovensko-latinskem slovarju Dictionarium trilingue (1711–1712), na Fran prihaja ob 300. obletnici smrti slovenskega filologa, nabožnega pisatelja, prevajalca in leksikografa Hipolita Novomeškega (1667–1722). Zgodovinski slovar prinaša popis Hipolitovega slovenskega besedja na podlagi listkovne kartoteke izpisov iz njegovega rokopisnega slovarja, ki jih je pripravil Jože Stabej, sodelavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika pa so jo popisali, uredili in prilagodili tako, da je zagotovljena kar največja povezljivost z drugimi zgodovinskimi slovarji v okviru jezikovnega portala Fran. Iztočnice so opremljene z osnovnimi besednovrstnimi podatki, gradivo pa je predstavljeno s posnetki Stabejevega listkovnega gradiva, ki so dostopni v formatu pdf.

S skoraj 33.000 sestavki je Hipolitov slovar najobsežnejši zgodovinski slovar na Franu (vsebuje npr. kar 50 odstotkov več iztočnic kot Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki popisuje vse besede, uporabljen v okoli petdesetih delih slovenskih protestantskih piscev). Nizi eno- in večbesednih sinonimnih ustreznic (npr. potepuhpotepljenecklatežštercardobra zgovornostbesednostzastopno lepo govorjenječedna govorščina) nam izrisujejo pestrost slovenskega besedja v začetku 18. stoletja, Hipolitove novotvorbe (npr. besedne bukve, besedovališče, jezikovališče za ‘slovar’) pa pričajo tudi o njegovem iskanju domačih izrazov za uveljavljene latinske in nemške pojme. Dragoceno gradivo prinaša tudi številne terminološke izraze, zlasti s področja botanike. Ker je Hipolit slovenske ustreznice onaglaševal, so njegovi podatki izjemnega pomena tudi za zgodovinsko (na)glasoslovje. 

Davčni terminološki slovar

Področje davkov se intimno dotika vsakega posameznika, saj je prvi uradni dopis vsakega novorojenčka prav davčna številka, je prepričana dr. Mateja Jemec Tomazin, glavna urednica Davčnega terminološkega slovarja. Davčna terminologija presega sama poimenovanja davkov, ki se združujejo v nekaj večjih skupin, in sicer dohodnino, davke glede na vrsto dejavnosti, prispevke za socialno varnost, davke na motorna vozila, davke od iger na srečo ter carinske dajatve. Pomemben del davčne terminologije predstavljajo finančni in ekonomski termini. Metaforično najzanimivejši del terminologije so termini, povezani z davčnimi prekrški in kaznivimi dejanji, takoj za njimi pa poimenovanja za različne načine zmanjševanja davčnih obveznosti.

Današnja davčna terminologija nastaja tudi pod vplivom enotnega evropskega trga in skupnih predpisov, zato je v primerjavi s pravno terminologijo manj »nacionalna«, pa vendar veljajo v Sloveniji nekatere posebnosti, kar so lahko avtorji slovarja primerjali ob vključevanju hrvaških ustreznikov.

Davčni terminološki slovar predstavlja pojmovni svet slovenske davčne ureditve. Nastajal je v skupini  področnih strokovnjakov prof. dr. Polonce Kovač, prof. dr. Maje Klun, dr. Jerneja Podlipnika, Nike Hudej in Andreje Kostelec, ki jo je vodila glavna urednica dr. Mateja Jemec Tomazin.

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarski terminološki slovar je prvi slovenski terminološki slovar s področja kamnarstva, opozarja dr. Mojca Žagar Karer, poleg dr. Tanje Fajfar ena od njegovih dveh glavnih urednic. Avtorji pa so še: Živa Deu, Miha Jeršek, Silvo Pivk, Maja Štembal Capuder, Damjan Švara. Kamnarski terminološki slovar obsega področja pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, vključuje pa tudi raziskovanje, načrtovanje, oblikovanje in umetniško ustvarjanje v naravnem kamnu ter restavratorske in konservatorske posege na kamniti, zlasti arhitekturni dediščini. Vsebuje 1516 terminov, ki imajo definicijo ali pa uporabnika slovarja usmerjajo k prednostnemu terminu. Slovarske sestavke dopolnjujejo posebej za ta slovar izdelane risbe in fotografije. Namenjen je zlasti strokovnjakom s področja kamnarstva, pa tudi bližnjih strok, kot so npr. geologija, arhitektura, gradbeništvo, kiparstvo, umetnostna zgodovina. Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo vsi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.

Kamnarska terminologija niso samo dletaštokavci in macole. Kamen ima tudi svoj nežnejši obraz. Ste vedeli, da ima tudi kamen lahko srce? To je figuralni ornament, ki se vkleše v kamen. Da kamen ostane lep, ne smemo pozabiti na nego kamna, za katero uporabimo losjon in milo za kamen. Za pritrjevanje kamnitih elementov na površino potrebujemo lepilo, ki pa mora najprej (do)zoreti. Zorenje lepila je čas, ki ga sestavine cementnega lepila potrebujejo za reagiranje z vodo ali emulzijo, kar omogoči njegovo uporabo. V slovarju izvemo tudi, da je mogoče hoditi po mačjih glavah. Ljubitelji živali, brez skrbi, gre za prodnike, ki se uporabljajo za tlak na zunanjih površinah, se pošali urednica.

Novi etimološki slovar slovenskega jezika (2017−)

V letošnjem dodatku za rastoči spletni Novi etimološki slovar slovenskega jezika (2017−) dr. Metka Furlan predstavlja analize sinonimov za čmrlja. Iz različnih virov od 16. stoletja do danes jih je bilo zbranih kar 64, med njimi pa ima status knjižnega le eden: čmrlj. Najstarejši, že praslovanski entomonim za čmrlja *čьmel’ь se ohranja še v narečjih kot čmelj, močno glasovno preoblikovan pa tudi v knjižnem čmrlj. Med narečnimi sinonimi prevladuje skupina mladih, šele v slovenščini tvorjenih izpeljank iz samostalnikov za čebelo, ki z maskulinativno pripono čmrlja označujejo kot čebeljega samca, na primer bečelič ← bečelabušanec ← *buhačelon ← čelačemelakčemelarčemelič, čmelak,čmelar ← čemela/čmela. Pomensko motivacijo po barvi zadka odražajo beloritecrdečeritecrdečičrumenec in zagorelec.

Tehnični del objave Frana 10.0 je omogočilo Ministrstvo RS za kulturo, delo na Franu pa omogočata ARRS in SAZU.

Fotografija Igor Lapajne/ZRC SAZU