Izšel je Agronomski terminološki slovar

Agronomski terminološki slovar se v državi, ki je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (po uradnih podatkih jih je bilo leta 2022 registriranih skoraj 120.000, dodatnih 15.000 pa je po nekaterih ocenah neregistriranih), zdi malone nepogrešljiv. Le kako, da je izšel šele zdaj? Kot sta povedali dr. Tanja Fajfar in dr. Mateja Jemec Tomazin, raziskovalki Oddelka za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in poleg dr. Valentine Usenik njegovi sourednici, pravkar izdani slovar ni prva tovrstna publikacija pri nas.

Že v začetku 60. let 20. stoletja je pod okriljem Komisije za slovensko kmetijsko terminologijo in Tehniške sekcije Terminološke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) izšel Kmetijski tehniški slovar v štirih knjigah, vsaka od njih pa v več tematskih zvezkih, od katerih je vsak obravnaval določeno področje (npr. nauk o tleh, varstvo rastlin, travništvo in pašništvo, sadjarstvo, kmetijski stroji) in prinašal besedišče s tega področja. Pravzaprav je bolj kot slovar po načelih terminografske stroke šlo za neke vrste popis besed v strokovni rabi v prvi polovici 20. stoletja, razlagata sogovornici. Začetki Agronomskega terminološkega slovarja pa segajo v leto 2013. Takrat so se na Oddelek za terminologijo obrnili profesorji z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je poleg Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in tudi Kmetijskega inštituta ena od treh ustanov, ki so sodelovale pri nastanku Agronomskega terminološkega slovarja.

Agronomija je veda, ki ima zelo avtohtono terminologijo, razlagata Fajfar in Jemec Tomazin. Zakaj se torej niso odločili za slovensko besedo v naslovu, Kmetijski terminološki slovar? Ker agronomija in kmetijstvo nista sopomenki, saj kmetijstvo vključuje še živinorejo, ki je že predmet terminološkega proučevanja in bo slovar izšel prihodnje leto, skorajda v en glas pojasnita terminografinji. Raziskovalka na vprašanje, ali sama čuti kakšno afiniteto do agronomije ali jo morda celo obvlada v praksi, izstreli, da izhaja iz male kmetije ter da imajo nekaj zemlje in panjev doma tudi zdaj. Tanja Fajfar, po drugi strani, prostodušno priznava, da se je delovne naloge lotila kot profesionalka – strokovnjakinja za terminografijo, agronomijo pa je poznala le v teoriji. A si je v dobrem desetletju, kolikor je nastajal slovar, prislužila poklon enega od sodelujočih agronomov, da je pa zdaj že postala prava kmetica. »Kar si štejem v čast,« smeje se doda. 

Eden od posebnih izzivov pri sestavljanju terminološkega slovarja za agronomijo je interdisciplinarnost vede. Tako kot mora kmet poznati vse od osnov vremenoslovja do veterine, upravljanja s človeškimi viri in tudi oglaševanja ter ekonomije ali vsaj računovodostva, agronomija združuje poimenovanja s področij agrarne ekonomike, agrometeorologije, fitomedicine, kmetijske tehnike, pašništva, pedologije, poljedelstva, sadjarstva, travništva, urejanja prostora, vinogradništva in vrtnarstva. Slovar »vključuje 4388 slovarskih sestavkov, v katerih so terminom pripisane definicije ali informacije o prednostnih terminih in angleški ustrezniki,« piše na zadnji platnici. Ki je, tako kot vizualna podoba besedila med platnicami, delo Dušana Grobovška in njegove Idejološke ordinacije. Poleg tega jo krasi še definicija traktorja, ki se jo na koncu tega zapisa menda spodobi povzeti: 

traktor -ja m vozilo z lastnim pogonom za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ima tritočkovno priključno drogovje za nošene kmetijske stroje in vlečene kmetijske stroje ter priključno gred za njihov pogon, ang. tractor