O inštitutu

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR) je osrednja ustanova, ki se ukvarja s sistematičnim spremljanjem in raziskovanjem slovenskega jezika v vseh pojavnih različicah in obdobjih. Na inštitutu nastajajo številne raziskave, hkrati pa se na njem izdelujejo temeljna slovaropisna dela slovenskega jezika.

Na inštitutu so tako nastali ali nastajajo:

• številne znanstvene monografije in znanstveni članki,
• Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2, novi eSSKJ),
• slovenski pravopis (veljavni iz leta 2001 in nastajajoči novi ePravopis),
• Sinonimni slovar slovenskega jezika in drugi splošni slovarji,
• Slovenski lingvistični atlas in narečni slovarji,
• terminološki slovarji posameznih strok,
• zgodovinski slovarji,
• etimološki slovarji,
• razne zbirke in korpusi,
• vnašalni sistem ZRCola,
• odgovori na vprašanja uporabnikov v splošni in terminološki svetovalnici.

Temeljni jezikovni priročniki so dostopni na inštitutskem portalu Fran, ki je vstopna točka za brskanje po več kot 45 slovarjih, štirih korpusih in številnih zbirkah ter odgovorih v obeh jezikovnih svetovalnicah.

Jezikovna svetovalnica je spletno mesto, na katerem so objavljeni odgovori na splošna, npr. pravopisna, slovnična, leksikografska in druga jezikovna vprašanja, ki jih na svetovalnico in inštitut naslovijo splošni jezikovni uporabniki. Odgovore pripravljajo sodelavci inštituta, objavo na spletu pa ureja osemčlanski uredniški odbor.

V okviru inštituta deluje tudi specializirano spletišče Terminologišče, ki je namenjeno zlasti strokovnjakom različnih strok, pa tudi drugim, ki jih zanima terminologija. Spletišče ponuja terminološke slovarje in terminološko svetovalnico. Terminološka svetovalnica je namenjena specifičnim terminološkim, zlasti poimenovalnim, vprašanjem, ureja pa jo petčlanski uredniški odbor.

Fran ima tudi »mlajšega učenca«, šolski slovarsko-slovnični portal Franček, ki je namenjen predvsem učenkam in učencem osnovnih in srednjih šol ter njihovim učiteljicam in učiteljem. Na portalu so zbrani slovarski podatki (o pomenih, sopomenkah, oblikah, narečnih izrazih, izgovoru, izvoru in prvi pojavitvi besede v slovenskem jeziku), slovnični podatki, podatki o zvrstnosti, pravopisna pravila, didaktična gradiva, na njem je dejavna Jezikovna svetovalnica za učitelje, posebej zanj pa nastaja tudi Šolski slovar slovenskega jezika, namenjen učencem do 5. razreda osnovne šole.

Temeljne inštitutske portale in spletne strani dopolnjuje večjezični portal Franja, ki združuje 20 dvojezičnih slovarjev, pri katerih je eden od jezikov slovenščina. Portal prinaša slovarske podatke o angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini, srbščini, hrvaščini, bosanščini, črnogorščini, ruščini, madžarščini, ukrajinščini, romunščini, latinščini in stari grščini. Imenuje se po osrednji predstavnici slovenskega ženskega gibanja in podpornici znanja ter umetnosti Franji Tavčar.

Organizacija inštituta

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša od oktobra 2018 vodi dr. Kozma Ahačič, predstojnikova namestnika sta dr. Nataša Gliha Komac in dr. Janoš Ježovnik. Tajnica inštituta je Alenka Lap.

Na inštitutu deluje šest oddelkov, in sicer za leksikologijo, pravopis, terminologijo, dialektologijo, zgodovino slovenskega jezika, etimologijo in onomastiko, ter Jezikovnotehnološki razvojni center (JeTRCe), fonolaboratorij in inštitutska knjižnica.

Oddelek za leksikologijo se ukvarja z vprašanji sodobnega slovenskega jezika in njegove leksike. Vodi ga dr. Janoš Ježovnik.

Oddelek za pravopis se ukvarja z vprašanji rabe, kultiviranja in upravljanja sodobnega knjižnega jezika ter ugotavljanjem normativnih zadreg. Vodi ga dr. Helena Dobrovoljc.

Oddelek za terminologijo se osredotoča na interdisciplinarno raziskovanje slovenske terminologije. Vodi ga dr. Mojca Žagar Karer.

Oddelek za dialektologijo raziskuje slovenska narečja na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru. Vodi ga dr. Karmen Kenda Jež.

Oddelek za zgodovino slovenskega jezika raziskuje slovenski knjižni jezik v času njegovega nastanka in normativnega ustaljevanja. Vodi ga dr. Andreja Legan Ravnikar.

Oddelek za etimologijo in onomastiko skrbi za sistematično in kontinuirano raziskovanje izvora in etimologije celotnega slovenskega izraznega fonda. Vodi ga dr. Metka Furlan.

Jezikovnotehnološki razvojni center (JeTRCe) povezuje vse oddelke in skrbi za enovito vzpostavljanje jezikovnih virov, digitalizacijo, arhiviranje, pravna vprašanja in za razvoj orodij za raziskovanje slovenskega jezika. Vodi ga dr. Mateja Jemec Tomazin.

Fonolaboratorij z eno najsodobnejših oprem za studijsko in terensko zvočno snemanje ter zvokovno obdelavo omogoča raziskovanje govorjenega jezika. Vodi ga dr. Tanja Mirtič.

Knjižnica ISJFR obsega več kot 23.000 enot, večinoma jezikoslovnih monografij in periodičnih publikacij. Zanjo skrbi samostojna strokovna sodelavka Alenka Porenta.

Publikacije in druga dela

V okviru inštituta je doslej nastalo prek 360 knjižnih del, od tega več kot 40 slovarjev, 37 prirastkov v zbirki Rastoči slovarji, 45 monografij v zbirki Linguistica et philologica, 23 monografij v zbirki Lingua Slovenica (s podzbirko Fontes, zbirko izbranih del slovenskih jezikoslovcev), v zbirki Jezikovni atlasi pa so trije deli Slovenskega lingvističnega atlasa in ena monografija.

Na inštitutu izhajata dve periodični publikaciji, znanstveni jezikoslovni reviji Jezikoslovni zapiski in Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies.

 

Oris zgodovine inštituta

Začetki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so povezani z delovanjem Frana Ramovša, ki je kot osrednja znanstvena osebnost v slovenističnem jezikoslovju ter glavni strokovni in organizacijski dejavnik na Akademiji (generalni sekretar, predsednik) zastavil ves svoj ugled in ustvarjalne moči, da bi se v okviru Akademije začele sistematično uresničevati zamisli o temeljnih delih slovenskega jezika.

Po njegovi zaslugi so bile naloge, ki jih je pozneje opravljal in jih še opravlja inštitut, večkrat navajane med najmočnejšimi argumenti za ustanovitev Akademije; med drugim je slovenistični jezikoslovni program, ki so ga pripravljavci Akademije konec dvajsetih let poslali v premislek beograjski in zagrebški akademiji, obsegal kar polovico vseh njenih načrtovanih nalog.

Začetek delovanja inštituta postavljamo v zadnje mesece leta 1945. Zakonsko podlago za ustanovitev in delovanje različnih znanstvenih in raziskovalnih enot je dobila Akademija z Začasno uredbo o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je bila izdana dne 6. septembra 1945 in sta jo podpisala predsednik narodne vlade Slovenije Boris Kidrič in prosvetni minister dr. Ferdo Kozak. Tako je glavna skupščina Akademije v duhu omenjene Uredbe dne 2. oktobra 1945 sprejela delovne predloge in ustanovila odbore in komisije: za slovar knjižnega jezika, za lingvistični atlas, za topografski slovar, za slovar slovenskih priimkov itd. Delovni načrt za raziskovanje slovenskega jezika je v obrisih predstavil Fran Ramovš že 3. oktobra 1945 v proračunskem predlogu za leto 1946. Nadrobneje je ta načrt razčlenil, opisal in utemeljil v pismu prosvetnemu ministru dne 13. oktobra 1945. O začeti realizaciji slovenističnih jezikoslovnih projektov je Ramovš poročal na Glavni skupščini AZU 21. decembra 1946.

Od leta 1981 deluje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sklopu ZRC SAZU. Večji del svojega delovanj je bil razdeljen na pet sekcij (Leksikološka sekcija, Terminološka sekcija, Dialektološka sekcija, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Etimološko-onomastična sekcija). Tem sekcijam se je leta 2001 pridružil Laboratorij za korpus slovenskega jezika, ki je deloval do leta 2017, leta 2018 Pravopisna sekcija in medsekcijski Jezikovnotehnološki center, leta 2020 pa še najsodobnejši Fonolaboratorij. Leta 2024 so se sekcije preimenovale v sedanje oddelke.

V oddelkih potekajo temeljne raziskave vseh področij slovenskega jezika, njihov najbolj opazen rezultat pa so številna temeljna slovaropisna dela. Velik prelom v delovanju inštituta je pomenila vzpostavitev portala Fran leta 2014, ki je inštitutu omogočil še boljšo predstavitev svojih slovarjev in raziskav, hkrati pa ga je še tesneje povezal z uporabniki slovenskega jezika. Na področju digitalnega slovaropisja je bil inštitut tudi sicer med prvimi v Evropi: že leta 1997 je izšel digitalizirani SSKJ na disketah, leta 2000 pa je bila vzpostavljena spletna stran BOS – Slovarske in besedilne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Na inštitutu je v ospredju skupinsko raziskovalno delo. Delo oddelkov usmerjajo vodje oddelkov, ki se skupaj s predstojnikom in namestnikoma združujejo v kolegiju. Za kvaliteto znanstvenoraziskovalne dejavnosti na inštitutu skrbi Znanstveni svet. Dosedanji predstojniki inštituta so bili:

• Fran Ramovš v letih 1945–1952,
• Ivan Grafenauer v letih 1952–1958,
• Milan Grošelj v letih 1958–1962,
• Bratko Kreft v letih 1962–1982,
• Janko Jurančič v letih 1982–1983,
• Franc Jakopin v letih 1983–1989,
• Vladimir Nartnik v letih1989–1992,
• Varja Cvetko Orešnik v letih 1992–2008,
• Marko Snoj v letih 2008–2018,
• Kozma Ahačič od leta 2018.

Metodologija raziskav in jezikoslovnega pristopa k slovaropisju upošteva aktualno stanje primerljivih jezikoslovnih raziskav in objav v svetu ter uspešno združuje kontinuiteto in tradicijo z najsodobnejšimi raziskovalnimi postopki. Vse to prispeva k temu, da je inštitut bil ter ostaja nepogrešljivi center raziskovanja slovenščine tako v Sloveniji kot na svetu.