Skip to main content

Terminologišče

Terminologišče

Terminološka svetovalnica

Terminologišče - Svetovanje

Terminološka svetovalnica je namenjena zlasti področnim strokovnjakom, pa tudi drugim uporabnikom, ki se srečujejo s terminološkimi problemi, naj gre za poimenovanja novih pojmov, ki jih je v slovenščini šele treba poimenovati, ali za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, izmed katerih bi bilo z vidika učinkovitega sporazumevanja smiselno izbrati najustreznejšega.

Pri pripravi vsakega terminološkega odgovora sodelujemo vsi terminologi, ki pripravimo ločena mnenja o terminološkem vprašanju, na podlagi katerih nastane skupno mnenje. Pri terminoloških odgovorih upoštevamo osnovna terminološka načela, kar pomeni, da o terminološkem problemu svetujemo z vidika terminološke vede. Da bi lahko pripravili terminološki odgovor, ki vam bo zares v pomoč,  je bistveno, da dobimo čim več podatkov o terminu, predvsem njegovo definicijo, zelo koristni pa so tudi podatki o besedilih, v katerih se pojavlja, morebitna že obstoječa poimenovanja, tujejezični ustrezniki itd.

Zato vas prosimo, da čim natančneje izpolnite polja v obrazcu. Z zvezdico označena polja so obvezna. Imena in priimka pošiljatelja v nobenem primeru ne bomo objavili, odgovor pa bomo v nekaj dneh poslali na vpisani e-naslov. Vprašanja in odgovore bomo objavili v Terminološki svetovalnici, da bodo dostopni vsem uporabnikom. Odgovore na splošna jezikovna vprašanja pa lahko poiščete v Jezikovni svetovalnici.

Terminološka svetovalnica
Spletna rastoča publikacija
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje
Ljubljana, 2013–
ISSN 2820-3577

© 2013–, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Glavni uredniki 
Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar (do 2021), Jera Sitar (od 2021), Mojca Žagar Karer

Izdajatelj
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
zanj
Kozma Ahačič

Založnik
ZRC SAZU, Založba ZRC
zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe
Aleš Pogačnik

Tehnološka podpora
ABAK.NET d.o.o.

Vse pravice pridržane.
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

Citiranje
Avtorji odgovora, letnica: Naslov odgovora. Terminološka svetovalnica, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje, dostop dd. mm. llll

Financiranje
Terminološka svetovalnica deluje v okviru raziskovalnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira ARRS, programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, in projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020–2023), ki ga financira Ministrstvo za kulturo RS. 
 



Odgovori na vprašanja

Samokvantificiranje

Opis terminološkega problema: Iščem pomoč pri najustreznejši rešitvi za angleški termin quantified self. V slovenščini še nimamo ustaljenega izraza, nekateri ga prevajajo kot samomerjenje, drugi kot merjenje oz. kvantificiranje sebe. Gre pa za več kot le merjenje: podatke, ki jih posameznik pridobiva o sebi s pomočjo...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Citatna raba terminov ali raba terminov v tujih jezikih je navadno časovno omejena in pravi namen strokovnega sporazumevanja v slovenščini je tudi, da lahko strokovnjaki aktivno ustvarjajo terminologijo s poimenovalnimi možnostmi lastnega jezika (pri čemer seveda ne mislimo, da izrazi...




Trivialna imena barvil

Opis terminološkega problema: Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo, npr. modrilo, rdečilo, črnilo, belilo. V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko...

Mnenje Oddelka za terminologijo: V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije se res uporabljata dve vrsti poimenovanj barvil. Kot omenjate, se v nekaterih primerih uporabljata obe varianti, tj. ime tvorjeno z obrazilom -ilo (metilensko modrilo) in samostalniška zveza s posamostaljenim pridevnikom v...




Zeleni fluorescenčni protein

Opis terminološkega problema: V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Prvo vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je zapis jedra termina, torej fluorescentni protein ali fluorescenčni protein. Glede na to, da SSKJ2 in Slovenski pravopis 2001 dajeta prednost pridevniku fluorescenčen, svetujemo, da tudi večbesedne termine oblikujete z vrstnim pridevnikom...




Različne vrste kromatografij

Opis terminološkega problema: Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij, ki se med seboj...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Kot v vprašanju ugotavljate že sami, se v strokovnih besedilih pojavljajo različni zapisi vrst kromatografij. Vendar pa jezikovnosistemsko vsi zapisi niso ustrezni. Vaše primere lahko razvrstimo v dve skupini. Če nekoliko poenostavimo: pri prvi skupini terminov gre za kromatografije na...




Platforma, računalniško okolje

Opis terminološkega problema: Zanima me, kako sloveniti besedo platforma v povezavi z novimi elektronskimi komunikacijami?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Platforma je del besedišča slovenskega jezika in se uporablja na več področjih. V SSKJ2 je razložena tako: 1. teh. 'večja plošča, ploščad, namenjena navadno za opravljanje kake dejavnosti': ladja ima platformo za pristajanje helikopterjev, in leksem splošnega jezika 2. publ. 'osnova,...




Trajnostni, trajnostnost

Opis terminološkega problema: Zanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe, trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi?

Mnenje Oddelka za terminologijo: V odgovoru bi najprej želeli opredeliti razmerje med terminoma trajnostni razvoj in sonaravni razvoj. V Tehniškem metalurškem slovarju termin trajnostni razvoj označuje 'razvoj, ki zadovoljuje osnovne potrebe vseh ljudi na Zemlji in ohranja, varuje ter obnavlja zdravje ter celovitost...




Zbiranje energije, zbiralnik energije

Opis terminološkega problema: Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin energy harvesting, ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za postopek pridobivanja energije iz okolja (ang. energy harvesting), ki ga poljudno opisuje v članku Janez Strnad Zajemanje energije, (Proteus, 2012, 24–28), se v strokovnih besedilih, dosegljivih na spletu, pojavlja več slovenskih poimenovanj, in sicer: zbiranje energije, zajemanje...




Pirofosfat

Opis terminološkega problema: Zanima me, kako v slovenščini pravilno zapisujemo imena zapletenih kemijskih spojin. Se pravilno piše pyrophosphate, Phyrophosphate ali pirofosfat?

Mnenje Oddelka za terminologijo: Za poimenovanje kemijskih elementov in spojin se navadno uporabljajo mednarodni termini, ki so grškega ali latinskega izvora.  V bistvu gre pri tovrstnih terminih za neke vrste internacionalizme, ki pa jih v slovenščini v skladu s Slovenskim pravopisom  2001 (Pravila, str....




Insolvenčni postopek

Opis terminološkega problema: Imam težavo pri pripravi internega navodila v zvezi s postopki zaradi insolventnosti, torej s postopki, ki se vodijo proti tistim gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali prezadolženi ali dlje časa plačilno nesposobni. Za poimenovanje postopkov sem uporabila pridevnik insolventen...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Kot ste ugotovili že sami, je v SSKJ2 naveden pridevnik insolventen, ki ima kvalifikator ekon. in razlago 'ki ni sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja', prav tako najdemo pridevnik insolventen v Slovenskem pravopisu. V Slovarju novejšega...




Nasilna radikalizacija

Opis terminološkega problema: Prosim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin violent radicalisation, ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Nasilna radikalizacija in nasilni ekstremizem označujeta dva pojma, ki sta med seboj sicer povezana, kar kažejo tudi različni viri, npr. diplomsko delo P. Zupančič Islamistični ekstremizem in terorizem: procesi radikalizacije,(2008), program 16. Dnevov varstvoslovja (2015), ki jih vsako...




Sistematična raziskava

Opis terminološkega problema: Pri prevajanju besedil s področja zdravstvenega varstva rastlin se srečujemo z angleškim terminom survey, ki označuje 'uradni postopek, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju, da se določijo značilnosti populacije škodljivega organizma ali da se določi, katera vrsta škodljivega...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Slovenski termin sistematična raziskava je že uveljavljen v nekaterih pravilnikih, npr. v Pravilniku o varovanih območjih in izvajanju uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, v Pravilniku o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice, v Pravilniku o...




Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije

Opis terminološkega problema: Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin imagined (tudi imaginative) geographies. V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za...

Mnenje Oddelka za terminologijo: Novi termini v slovenščini pogosto nastajajo s prevajanjem, ki je uveljavljen poimenovalni postopek. Pri tem je pomembno, da se pojmovnost iz enega jezika ustrezno prenese na drugega. Termin, ki nastane s prevodom, naj bi vzbujal iste predstave kot v izvornem jeziku. Pri terminih...