Skip to main content
Vojaško zdravstvo

Opis terminološkega problema:

Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo. Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo, imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot  specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.

Vprašanje poslano: 19. 12. 2016

Mnenje Oddelka za terminologijo:

Vsaka stroka se lahko odloči za terminološko intervencijo, če meni, da neki termin pojma ne označuje več ustrezno. Menimo, da to kaže tudi zavestna odločitev v Slovenski vojski z ustanovitvijo Vojaške zdravstvene službe leta 2001, v kateri sta se združili Zdravstvena služba Ministrstva za obrambo in Sanitetna služba Slovenske vojske (npr. v diplomskem delu G. Polanca, Zdravstvena oskrba v Slovenski vojski, 2013)

Saniteta označuje ožji pojem, vezan zlasti na oskrbo ranjencev na bojišču ali ob bojišču, vojaško zdravstvo pa označuje celovit sistem, ki poleg oskrbe ranjencev zajema tudi npr. ukrepe po delovanju orožja za množično uničevanje, veterino, preventivno dejavnost, na kar kaže tudi opredelitev nalog (tudi npr. v diplomskem delu M. Dobovšek, Organizacija vojaške zdravstvene službe v Slovenski vojski, 2016, od str. 9 dalje). Menimo, da je na terminološko intervencijo verjetno vplivala spremenjena vsebina pojma, ki ga je poimenovala saniteta (npr. članek Z. Konjajev Medicinci v slovenski partizanski saniteti v letih 1941–45 v Medicinskih razgledih 2007/46, str. 81–86). V sodobnih vojnah (Afganistan, Irak) se je koncept oskrbe ranjencev zaradi tehnološkega napredka in napredka medicinske znanosti na vojaškem področju spremenil. Dolgotrajno zadrževanje ranjencev na bojišču ali ob njem, ki je bilo področje sanitete, je nadomestil sistem, po katerem naj bi bil ranjenec na višjih nivojih zdravstvene oskrbe (Role 2, Role 3) že v eni uri.

V  virih, zlasti v reviji Slovenska vojska, se nekako do leta 2006 uporabljajo termini s pridevniško sestavino sanitetni, npr. sanitetna enota (npr. v članku M. Grmek Na MO o predlogu vojaškega zakona in role 2 v Slovenski vojski, XV/10, str. 2), sanitetni vod (npr. v članku T. Pečnik Preverjanje usposobljenosti v publikaciji 10. Udarni, 27. 5. 2006, str. 12–13). V naslednjih letih je termin saniteta nadomestilo vojaško zdravstvo, termine s pridevnikom sanitetni pa termini s  pridevnikom zdravstveni, kar potrjuje, da je šlo za premišljeno in sistemsko odločitev: saniteta = vojaško zdravstvo; sanitetna oskrba = zdravstvena oskrba; sanitetna enota = zdravstvena enota. Prav tako so predstavljene tudi podrejene enote zdravstvene čete zahod (zdravstvena enota, oddelek za zdravstveno podporo bojevanja v gorah, oddelek za kolektivno usposabljanje, oddelek prve medicinske pomoči, oddelek za pomorsko medicino) in zdravstvena četa vzhod s podrejenimi enotami (zdravstveni vod, oddelek prve pomoči ter oddelek za individualno usposabljanje, oddelek za medicinsko podporo letenju).

Edina nedoslednost pri uvajanju terminološke intervencije je poimenovanje sanitetni komplet, za katero pa je prav tako predvideno preimenovanje v zdravstveni komplet.

Zagovarjamo dosledno rabo terminov v okviru vojaške terminologije, torej rabo termina vojaško zdravstvo, kar pa bi morala spoštovati tudi druga področja. To velja še zlasti za zakonodajo, saj se ob noveliranju po veljavnih Nomotehničnih smernicah terminološke spremembe lahko utemeljijo in uveljavijo, kar pa seveda zahteva večjo pozornost pripravljalcev novel. 

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer