SSKJ2 pri samostalniku okvir pri prvem pomenu in njegovih podpomenih ('priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete'; 'tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja'; 'kar je po obliki tej podobno') navaja poleg rodilniške oblike okvira tudi obliko, kjer se osnova podaljšuje z -j, tj. okvirja. Pri preostalih pomenih ('kar kaj obdaja, obkroža'; 'kar kaj opredeljuje, omejuje'; 'izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek') navaja samo obliko brez podaljšave osnove, tj. okvira. Slovarski del Slovenskega pravopisa pri iztočnici okvir¹ (navedeni primeri – zakoni kot pravni okviri za družbena gibanja; delovati v okviru predpisov; veljavnost odloka v občinskem okviru – ustrezajo 3. in 4. pomenu v SSKJ2 dopušča le sklanjanje brez podaljšave osnove, tj. okvira, okviru itd., pri iztočnici okvir² (primera – slika v okvirju; okvirji za očala – ustrezata 1. pomenu v SSKJ2) pa navaja z -j podaljšano obliko, tj. okvirja, kot dopustno za knjižni jezik pa tudi obliko brez podaljšave, tj. okvira. Pri terminu okvir gre za terminologizacijo prvega pomena v SSKJ2 oz. iztočnice okvir² v Slovenskem pravopisu, torej pomena 'kar je po obliki tej podobno'. Po SSKJ2 in Slovenskem pravopisu, ki sta sicer splošna slovarja, sta tako ustrezni obe rodilniški obliki živinorejskega termina okvir: okvira in okvirja.

V strokovnih in znanstvenih besedilih, dostopnih na internetu, se pojavljata obe rodilniški obliki termina: okvira (npr. v Rejskem programu za pasmo slovenski hladnokrvni konj, 2010, str. 5) in okvirja (npr. v diplomskem delu N. Šerbec Primerjava rasti telet šarole in limuzin pasme od rojstva do odstavitve, 2016, str. 3), prevladujejo pa oblike s podaljšavo osnove z -j. Tudi v besedilih, zbranih za nastajajoči Terminološki slovar živinoreje, prevladujejo oblike, kjer se osnova podaljšuje z -j, tj. okvirja, okvirjem itd., zato vam v besedilih s področja živinoreje svetujemo rabo oblik z -j, tj. okvirja.