V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika najdemo pridevnik neionizirajoč ('ki ne ionizira'), med zgledi pa termin neionizirajoče sevanje. V slovar je vključen tudi pridevnik neionizirani ('ki ne vsebuje ionov'), med zgledi sta tako neionizirani plin kot neionizirano sevanje. V SSKJ2 in Slovenskem pravopisu 2001 je v okviru iztočnice ionizirajoč termin ionizirajoče sevanje, Slovenski pravopis 2001 pa ima v okviru iztočnice ioniziren tudi zvezo ionizirno sevanje. V korpusu Gigafida je ionizirajoče sevanje najpogostejše.

V Geografskem terminološkem slovarju, Botaničnem terminološkem slovarju, Mikrobiološkem slovarju, Slovenskem medicinskem slovarju in večjezični terminološki bazi EU IATE je termin ionizirajoče sevanje. V Geološki terminološki slovar je vključen termin ionizirani plin ('plin s prostimi ioni in elektroni, ki nastane pri visoki temperaturi'), v Veterinarskem terminološkem slovarju pa je pridevnik ioniziren, kot primer termina s to sestavino pa je navedeno ionizirno sevanje, ki je tudi iztočnica v Slovensko-italijanskem slovarju elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij.

Na področju zakonodaje sta očitno ustaljena termina ionizirajoče sevanje oz. neionizirajoče sevanje (prim. npr. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/2004). Na drugi strani pa smo med pregledovanjem gradiva naleteli na Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 34/2010), ki ga je leta 2010 izdal minister za delo, družino in socialne zadeve. Pravilnik spreminja 2. člen Pravilnika o varnostnih znakih, v katerem določa zamenjavo neionizirajočega sevanja z neionizirnim sevanjem. Razlogov za to terminološko intervencijo ne poznamo.

V prispevku avtorjev E. Margana in R. Strgar Fizikalne in biološke osnove svetlobne terapije (Prvi simpozij o fototerapiji, 20. 10. 2012), sta uporabljena termina ionizirno sevanje in neionizirno sevanje, pri čemer pa avtorja ugotavljata, da bi pojma ustrezneje označevala termina ionizirajoče sevanje in neionizirajoče sevanje, saj ne gre za lastnosti sevanja samega, pač pa za učinek sevanja na snov.

Za sevanje, ki ustvarja ione, so torej v rabi kar trije termini – ionizirajoče sevanje, ionizirno sevanje in ionizirano sevanje. Prav tako tudi sevanje, ki ne ustvarja ionov, označujejo trije termini –   neionizirajoče sevanje, neionizirno sevanje in neionizirano sevanje. Rabo slednjega odsvetujemo, saj pridevnik neioniziran pomeni 'ki ne vsebuje ionov', torej bi neionizirano sevanje označevalo sevanje, ki ne vsebuje ionov. Ustrezen pa je npr. termin neionizirani plin, ki označuje plin, ki ne vsebuje ionov. Tako neionizirajoče sevanje kot neionizirno sevanje pojem ustrezno označujeta, vendar je ionizirajoče sevanje v rabi pogostejše oz. bolj ustaljeno, zaradi česar vam svetujemo, da ga uporabljate prednostno glede na ionizirno sevanje.