Opis terminološkega problema:
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy. Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Vprašanje poslano: 20. 10. 2016
Mnenje Oddelka za terminologijo:Beseda politika ima v slovenščini več pomenov. 1. pomen po SSKJ2 je 'urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov' (kar v angleščini ponavadi označuje množinska oblika politics, glej recimo pojasnilo v English Grammar Today), za nas pa je v tem primeru bolj zanimiv 4. pomen 's prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju' (v angleščini bi temu pomenu ustrezala edninska oblika policy). Med primeri, ki jih navaja SSKJ2, so recimo: gospodarska politika, kulturna politika, prosvetna politika.
Politika sicer sodi med izraze splošnega jezika, lahko pa terminološkost pridobi v nekaterih besednih zvezah – tipično z levim prilastkom, ki označuje področje. V terminoloških slovarjih lahko tako najdemo recimo termine prostorska politika 'način urejanja prostorskega razvoja in dejavnosti v prostoru s pravnimi, gospodarskimi, javnofinančnimi, tržnimi, urbanističnimi in drugimi instrumenti' (Urbanistični terminološki slovar), stanovanjska politika 'sistem usklajenih ukrepov na področju stanovanjskega gospodarstva, ki zajema gradnjo stanovanj in izrabo, vzdrževanje stanovanjskega sklada' (Geografski terminološki slovar), repertoarna politika 'estetska, ideološka, vsebinska usmeritev gledališča pri načrtovanju repertoarja' (Gledališki terminološki slovar), v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika pa tudi recimo družinska politika (pri iztočnici družinski) 'skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah', jezikovna politika (pri iztočnici jezikovni) 'urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni', okoljska politika (pri iztočnici okoljski) 'urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja'.
Omenjate novinarsko besedilo o zamenjavi politik v šolstvu. S terminološkega vidika bi bilo bolje govoriti o zamenjavi/spremembi/... šolske politike, če pa bi želeli izrazito poudariti le izvedbeni nivo v praksi, bi lahko uporabili tudi zvezo izvajanje šolske politike. Glede na dostopne spletne vire je zveza šolska politika termin, ki označuje načela in ukrepe za urejanje razmer na področju šolstva, saj se uporablja v več strokovnih besedilih s področja pedagogike in andragogike, npr. v več člankih revije Sodobna pedagogika recimo D. Štefanc: Reformne razsežnosti prizadevanj za vsestransko kompetentno osebnost, (št. 2, 2007, str. 83) ali M. Kovač Šebart: Od papirnatega tigra do tigra brez papirja – reformna pot slovenskega šolstva, npr. str. 9. Večkrat se pojavi tudi v doktorski disertaciji V. Logaja z naslovom Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol (2012). Prav tako je ta termin aktualen v okviru EU, glej npr. besedilo o šolski politiki na spletni strani Evropske komisije.
Termin šolska politika se včasih uporablja tudi v množini. Kadar gre za primerjavo različnih šolskih politik (npr. v različnih državah ali v različnih zgodovinskih obdobjih) se lahko termin seveda smiselno uporabi tudi v množini, sicer pa je bolj običajna oblika v ednini.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer