DNK

Opis terminološkega problema:

V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK. To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika. Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.

enlightenedVprašanje poslano: 15. 11. 2016

Mnenje Terminološke sekcije:

Termina DNA oz. DNK v terminoloških slovarjih nista enotno rešena. V Botaničnem terminološkem slovarju je kratica DNA usmerjena na deoksiribonukleinsko kislino (DNAdeoksiribonukleinska kislina), med DNK in deoksiribonukleinsko kislino pa je dvosmerna puščica, ki vzpostavlja enakovredno razmerje (DNK↔ deoksiribonukleinska kislina). V tem slovarju ima torej DNK prednost pred DNA. To potrjuje tudi uvod slovarja, v katerem v razdelku Zasnova slovarja lahko preberemo: »Sicer se kratice praviloma prevzemajo po izvorni obliki, zato je ta polna oblika termina navedena v okroglem oklepaju skupaj z oznako jezika dajalca. Izjema je kratica za deoksiribonukleinsko kislino, pri kateri se ob izvorni obliki DNA prednostno uporablja domača oblika DNK.«

V Farmacevtskem terminološkem slovarju sta kratici DNA in DNK obravnavani enako, in sicer obe usmerjata na deoksiribonukleinsko kislino (DNAdeoksiribonukleinska kislina, DNKdeoksiribonukleinska kislina). Zanimivo pa je, da je to razmerje vzpostavljeno le pri osnovnem terminu, medtem ko je sestavina izkratičnih terminov vedno le kratica DNA, npr. DNA-ligaza, DNA-polimeraza, matrična DNA, poleg tega je tudi v definicijah dosledno uporabljena kratica DNA (gl. npr. iztočnice adenin, cistron, ekson).

Podobno rešitev ima tudi Slovenski medicinski slovar, ki obe kratici usmeri na deoksiribonukleinsko kislino, vendar v definicijah in izkratičnih terminih uporablja le kratico DNA.

V Geološkem terminološkem slovarju je samo iztočnica DNA, na drugi strani pa je v Čebelarskem terminološkem slovarju le iztočnica DNK, pri čemer usmerja na termin dezoksiribonukleinska kislina (angleški ustreznik je desoxyribonuclein acid), ki naj ne bi bil ustrezen (prim. opombo pri iztočnici DNA v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije, v kateri je opozorjeno, da je pravilno deoksiribonukleinska kislina in ne dezoksiribonukleinska kislina).

V Mikrobiološkem slovarju, nasledniku Angleško-slovenskega slovarja izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije, je pri obeh kraticah pojasnilo, da se DNK pojavlja v slovenskih poljudnih tekstih. Omenimo, da tudi ta slovar ni dosleden, saj navaja termine s sestavino DNK, npr. DNK polimeraza, v definiciji termina gelska elektroforeza pa se DNK pojavi v definiciji.

Navedimo tudi razmerje med obema kraticama v podkorpusu genetika in žlahtnjenje, ki je bil izdelan za Terminološki slovar agronomije. DNK ima 317 pojavitev, DNA pa 1151.

Na drugi strani pa ima v splošnojezikovnih priročnikih prednost kratica DNK. V SP 2001 kratica DNA usmerja na kratico DNK, v SNB pa je samo iztočnica DNK, iztočnice DNA ni.

Po pregledu različnih virov lahko sklenemo, da v različnih strokah skoraj dosledno prevladuje kratica DNA, tvorjena iz angleškega termina deoxyribonucleic acid, glede na splošnojezikovne priročnike pa naj bi bila v nestrokovnih besedilih primernejša DNK, ki je kratica iz slovenskega termina deoksiribonukleinska kislina. Kratice iz angleških oz. tujejezičnih terminov v terminologiji niso redkost, pravzaprav so celo zelo pogoste. Tako so npr. v Farmacevtski terminološki slovar vključene AIMD (iz active implantable medical device, ki mu ustreza slovenski termin aktivni medicinski pripomoček za vsaditev), API (iz active pharmaceutical ingredient, ki mu ustreza slovenski termin zdravilna učinkovina), IDL (iz intermediate-density lipoprotein, ki mu v slovenščini ustreza lipoprotein srednje gostote), v Botanični terminološki slovar pa kratice ABA (iz abscisic acid, ki mu ustreza slovenski termin abscizinska kislina), ADP (iz adenosine diphosphate, ki mu ustreza slovenski termin adenozin difosfat), AOA (iz aminooxyacetic acid, ki mu ustreza slovenski termin aminooksiocetna kislina).

Upoštevajoč jezikovnokulturni vidik bi bila sicer prednostna kratica DNK, vendar ne smemo zanemariti strokovne rabe, ki očitno daje prednost kratici DNA. Govorimo lahko o posebnem tipu jezikovnih oz. terminoloških vprašanj, v katerih je problematizirana strokovna raba proti nestrokovni rabi. Na eno takih vprašanj, in sicer o razmerju med strokovno in nestrokovno rabo termina zračni pritisk oz. zračni tlak, so odgovarjali tudi v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V odgovoru so za strokovno rabo na področju meteorologije svetovali termin zračni tlak in poudarili, da raba termina zračni pritisk v nestrokovnih besedilih zagotovo ni zaznamovana.

Jezikovnokulturno načelo je v terminologiji seveda zaželeno in pogosto uresničeno pri njenem oblikovanju, vendar nemalokrat trči ob načelo ustaljenosti, ki je eno temeljnih terminoloških načel. Kadar zavedanje o smiselnosti terminološke intervencije, ki naj bi npr. prevzeti termin nadomestila z neprevzetim, ni pravočasno, ima načelo ustaljenosti praviloma prednost pred jezikovnokulturnim načelom. Terminološka intervencija z jezikovnokulturnim načelom kot glavnim argumentom za zamenjavo DNA z DNK prav zaradi ustaljenosti DNA verjetno ne bi bila uspešna.

Iz vašega vprašanja lahko izluščimo še podvprašanje, katera kratica je primernejša za osnovnošolski učbenik, ki je strokovno besedilo, namenjeno naslovniku, ki ni strokovnjak. Menimo, da bi bilo verjetno celo koristno, če bi bila v tem tipu besedil uporabljena terminologija, ki bi bila naslovniku laže razumljiva, torej DNK (iz (d)eoksiribo(n)ukleinska (k)islina). Avtorji omenjenih učbenikov so se odločili drugače, kar gre verjetno pripisati temu, da kot strokovnjaki za označevanje pojma povsem neproblematično uporabljajo kratico DNA, ki je ne razumejo kot tvorjenke iz angleškega termina, ampak kot ustaljen termin. Velja namreč, da se strokovnjaki (v nasprotju z jezikoslovci) praviloma redkeje sprašujejo o ustreznosti oz. neustreznosti termina glede na posamezni jezikovni sistem. Zanje je bistveno, da jim terminologija omogoča nemoteno sporazumevanje.