Prihaja novi stari Fran

Zahtevam po venomer novem, še bolje revolucionarno novem ali že kar šokantnem, si v želji po pridobivanju novih strank ali klikov prizadevajo ugoditi na marsikaterem področju. Znanost na srečo ni med njimi, zato so se jezikoslovci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU letos zavestno odrekli nameri na ta veseli dan kulture predstaviti odmevne novosti na portalu Fran, temveč so se raje odločili staviti na morda na prvi pogled neopazne izboljšave in obogatitve. Manj je včasih več, veliko je pa hitro preveč - izrek, ki bi se z vztrajnim ponavljanjem sčasoma morda lahko znašel v prirastku Slovarja pregovorov in paremioloških izrazov, a pojdimo lepo po vrsti. (Vse navedene posodobitve bodo na portalu Fran od 3. 12. 2021 naprej.)

Med najočitnejšimi novostmi na portalu Fran sta dodana nova slovarja, ki sta bila prej na voljo samo v analogni obliki: Slovar Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja z letnico izida 2020 in Terminološki slovar betonskih konstrukcij (glavna urednika: Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer), ki je izšel pravkar.

Pri Slovarju Pohlinovega jezika, ki vsebuje 13.547 slovarskih sestavkov, Kozma Ahačič dodatno opozarja na njegov pojmovnik, s katerim so naredili »pomemben tehnološki preboj, saj je to slovar, ki omogoča dodatno pojmovno sprehajanje po vsebinah slovarja«. S tem smo še dodatno nadgradili idejo, ki sega v čas postavljanja Sinonimnega slovarja slovenskega jezika z letnico izida 2016, je še dodal. Kot je zapisal avtor Slovarja Pohlinovega jezika, Marko Snoj, je slovar izdelan iz popolnega izpisa dveh Pohlinovih slovarskih del: Tu malu besedishe treh jeſikov iz leta 1781, ki je prvi natisnjeni slovar s slovenskim izhodiščem, in prvega natisnjenega (predznanstvenega) etimološkega slovarja kakega slovanskega jezika Glossarium Slavicum iz leta 1792. »Slovar ima deloma tipično zgradbo zgodovinskih slovarjev. Vsaka beseda je torej prikazana na iztočnični ravni, ki ji sledita razlagalni in gradivni del, neobvezno tudi zaključni,« razlaga Snoj. Slovar med drugim prinaša nekaj besed, ki so tu zapisane prvič (morda si jih je izmislil sam Pohlin) in so pozneje prešle v splošno rabo: gledališče;  ropotulja, ropotuljica; nosilnica. Mnogim to žal ni uspelo, Snoj kot posrečene, a po krivici pozabljene navaja tele: epatka za ‘indijski orešek’, majda za ‘teta, materina sestra’, sinkinja za ‘vnukinja po sinovi strani’, lenišče za ‘kavč’.

Terminološki slovar betonskih konstrukcij je najnovejši v vrsti terminoloških slovarjev, ki nastajajo v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gre za prvi slovenski razlagalni terminološki slovar s področja betonskih konstrukcij, ki bo, kot je opozoril eden od recenzentov, zagotovo poenotil uporabo strokovnih izrazov pri gradbenih konstrukcijah. »Ta primanjkljaj se ne kaže samo pri gradbeni stroki, ampak tudi v pomembno povezanih področjih, kot sta pravo in ekonomija, kar je že mnogokrat povzročilo tudi usodne pogodbene in finančne nesporazume,« je še zapisal dr. Viktor Markelj. Prav res, že parabola o gradnji babilonskega stolpa uči, kako pomembno je, da gradbeniki govorijo isti ali vsaj pomensko poenoten jezik.

Portal Fran bo poslej bogatejši za zbirki knjig Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Pleteršnikovo rokopisno zbirko zemljepisnih imen. Prva bo ažurno obveščala o vseh novih izidih in jih na ogled postavljala s kratkimi opisi ter povezavami do spletne strani Založbe ZRC, kjer bodo s klikom ali dvema dostopne v obliki pdf - vsaj večina.  

O Pleteršnikovi zbirki rokopisnih imen pa sta Metka Furlan in Miha Sušnik zapisala takole: »Gre za izredno bogat dokument o stanju slovenske toponimije s preloma iz 19. v 20. stoletje in neprecenljiv zgodovinski vir za sodobno slovensko toponomastiko, ki je nastal na podlagi gradiva za nerealizirani leksikon slovenskih zemljepisnih imen. Zbiranje gradiva za leksikon je spodbudil Maks Pleteršnik, ki je med nami bolj znan po svojem Slovensko-nemškem slovarju.«

Kar zadeva slovarje, ki so na portalu Fran že dolgo, nekateri od vsega začetka, so jezikoslovci tudi letos poskrbeli za posodobitve.

eSSKJ ali Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2021 je po besedah Janoša Ježovnika bogatejši za »več kot 750, točneje 754 novih iztočnic«. Ahačič dodaja, da so v minulem letu na največjem projektu, novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika, delali predvsem v ozadju. »Želimo, da bi bil eSSKJ moderni slovar v pravem pomenu besede: spletni servis, ki se prilagaja potrebam ljudi, hkrati pa ohranja enoten koncept, ki bo na koncu na voljo tudi v knjižni obliki, ki onemogoča spreminjanje in je čez stoletje ali stoletja tudi dokument časa.«

Tudi ePravopis ali Slovenski pravopis 2014–2021 je doživel nekaj sprememb - sploh pa se tako po korakih bližamo izidu novega Pravopisa 8.0. Po besedah Helene Dobrovoljc ePravopis tokrat prinaša približno 1377 novih slovarskih sestavkov, novosti pa so umeščene v slovar v obliki problemskih sklopov, ki jih najdete opisane v zdaj že devetdesetih Pravopisnih kategorijah ePravopisa. »Težišče slovarske obravnave so novejša ali še ne kodificirana lastna imena, ki ponazarjajo pravila o zapisu začetnice v Pravopisu 8.0, npr. novejša ali v rabi manj razširjena imena nebesnih teles in pojavov (Alfa Kentavra, Betelgeza, Mali Magellanov oblak, Pandorin grozd, Zidni kvadrant) in razmerja med ozvezdji in astrološkimi ter mitološkimi poimenovanji ljudi (Bik – bik – bikica). Med njimi je tudi Kačenosec, trinajsto zodiakalno znamenje, za katero se že stoletja delamo, da ga ni. Prvič v zgodovini pravopisnega slovaropisja je uslovarjeno več kot 170 imen gorovij in vzpetin (od Babjega zoba in Frdamanih polic do Elbrusa in El Capitana), natančneje pa je predstavljena tudi problematika pridevnikov iz imen voda (savski most nasproti Savin pritok),« jih je vsaj nekaj najzanimivejših popisala Helena Dobrovoljc. Pomembno novost prinaša uslovarjanje manj znanih tujih imen, ki so hkrati ponazarjalno gradivo pri preglednicah za prevzemanje iz posameznih jezikov. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU namreč pripravlja več kot 35 preglednic za prevzemanje iz tujih jezikov in vsa bodo nekoč tudi na Franu.

Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2021 letos zaznamuje pomembno prelomnico, saj je ob 163 novih besedah presegel 1000 iztočnic – sedaj jih obsega 1151, pravi Domen Krvina. »Glede na lansko leto se je poudarek na covidu-19 zmanjšal: z dobre polovice novih iztočnic na največ četrtino. /.../ Pri bolj splošnem besedju je prav tako izrazito v ospredju besedje, povezano s cepljenjem, ki mu glede na jezikovno gradivo v zadnjih letih raba narašča zaradi problematike otroškega cepljenja, letos pa je ob cepljenju proti covidu-19 dobesedno eksplodiralo. /.../ Med tokrat pogostejšim nekovidnim besedjem omenimo dopolnjen nabor »kriptobesedja«, ki sedaj ponuja poln vpogled v stanje v kriptosvetu (in mdr. odraža stanje, povezano s pomanjkanjem čipov v elektroniki tudi zaradi kriptorudarjenja ali rudarjenja kriptovalut).

Letošnji dodatek k rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017−) obsega 46 gesel, ki predstavljajo sinonime za postrv in brancina. »Ker smo se Slovenci z morjem srečali razmeroma pozno, je naša pomorska ihtionimija v primerjavi s sladkovodno tujega izvora in tudi precej manj številna. Iz različnih virov od 16. stoletja do danes je bilo za postrv prepoznanih kar 43 sinonimov, za brancina pa le 3, in sicer brancin, luben in varoli. Med oznakami za različne vrste postrvi spadata v najstarejšo podedovano slovansko plast le dve; arealno ozka pestroga in arealno zelo široka postrv, ki se pojavlja v številnih narečnih variantah, kot so pestruga, podstrv, prestrv, poskrovica, postra, postrga, postruga itd. Med ihtionimi za postrv sta bili forela in štamfrela izposojeni iz nemščine, iz romanskega področja trota in truta, iz hrvaščine pa bistranga in bistranka,« je zapisala avtorica Metka Furlan.

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov se je po besedah avtorja Mateja Meterca letos povečal za 131 slovarskih iztočnic, pri čemer sta glavni novosti podatek o vrsti paremiološkega izraza in vključevanje frazeoloških replik v slovar. Taki repliki sta na primer Če ne gre, pa porinemo, ki izraža šaljiv, igriv, namerno neumesten odziv na vljudnostno vprašanje o počutju A gre?, ter V Dravo, ki izraža šaljiv, igriv, namerno neumesten odziv na pozdrav Zdravo. »Raziskave nekonvencionalnih, šaljivih frazeoloških replik so novost v slovenski frazeologiji, sicer pa gre za vrsto izrazov, ki jim tudi v drugih jezikih (z izjemo ruščine) še ni bilo posvečeno veliko pozornosti s sistematičnimi raziskavami,« še opozarja Meterc.

Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini avtorice Andreje Žele, ki se je na portalu Fran prvič pojavil lani, je rasel tudi v letu 2021, in sicer je njegov obseg narasel s 121 iztočnic na 247. »Slovar širi polje slovenske vezljivosti še na besede, ki niso motivirane iz glagolov ali pa so z rabo počasi izgubile neposredno povezavo z glagolskim dinamičnim, procesnim ali statičnim pomenom,« je zapisala avtorica.

Posodobljene so zbirke: Pravopisne kategorije ePravopisa (nove kategorije s seznami iztočnic), Jezikovno svetovanje, Terminološko svetovanje, ZRCola.

Vsi, ki se radi opirate na številke, se boste razveselili novice, da so osvežili tudi stran, kjer se zbirajo podatki o statistiki uporabe portala Fran. In še tisto, kar razveseljuje predvsem s svojo odsotnosti: odpravili so t. i. hrošče pri prikazu posameznih gesel in pri iskanju v eSSKJ, ePravopisu, SSKJ2. Če jih doslej niste zaznali, jih tudi poslej ne boste.

Letošnje delo na posodobitvi portala Fran je financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pripravo slovarskih vsebin pa sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).

Seveda pa jezikoslovci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU niso počivali niti pri posodabljanju Frančka - kljub temu, da so ga predali namenu šele letos jeseni. Navajamo besede Nine Ledinek:

»Opozorili bi vas radi na funkcijo besedni oblak, ki uporabnikom predstavi podpomenke iztočnice, ki sodijo v isto pomensko polje. Franček nam podpomenke prikaže v zavihku Kaj pomeni ta beseda? pod menijem zavihkov.

Podatki o podpomenkah so na voljo pri več kot 1000 iztočnicah, ki označujejo splošne pomenske kategorije (npr. rastlina, žival, ptica,  riba, naprava, ustanova, stavba, organizacija, umetnik, športnik, zdravnik, ideologija, čustvo, bolezen, tekočina,  jed, tkanina, kamnina …). Za besedo kamnina nam Franček prikaže občudovanja vreden nabor podpomenk.

Nadgradili smo tudi spletno stran KJE JE KAJ V SLOVNICI?, česar bodo še posebej veseli učitelji, saj smo pripravili številne povezave, ki jim bodo omogočale, da učno snov obravnavajo še bolj celovito. Na novo je na voljo okrog 100 učnih gradiv, in sicer jezikovne vaje za učence od 1.–6. razreda osnovne šole. Naloge so oblikovali strokovnjaki za didaktiko, poiskati pa jih je mogoče glede na slovnični pojav, ki ga obravnavamo, in glede na razred, za katerega so primerne.

Slovnične teme na strani Kje je kaj v slovnici? pa smo povezali tudi s specializirano Jezikovno svetovalnico za učitelje, da bodo učitelji najzapletenejše slovnične orehe učencem razložili lažje.