Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev

Triletni raziskovalni projekt bo zajemal snemanje in zapisovanje narečnega gradiva na terenu, zlasti na robu slovenskega jezikovnega in nacionalnega prostora v zamejstvu, gradivsko in tehnično dopolnjevanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja s področja »kmečka materialna in kulturna dediščina, tj. samostalniki in glagoli, ki poimenujejo prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila« v obsegu, določenem z vprašalnico SLA, tj. okrog 170 komentiranih vprašanj in okrog 120 leksično-besedotvornih kart. Gre za besedje, ki skupaj s spreminjajočim se materialnim in duhovnim svetom slovenskega kmečkega človeka izginja iz živega besednjaka sodobnega slovenskega jezika, zato je njegova predstavitev in jezikoslovna analiza še toliko bolj pomembna – ne le za slovensko, ampak tudi za slovansko in evropsko jezikoslovje, pa tudi za antropološke in etnološke raziskave slovenskega nacionalnega prostora. Besedje, ki se že od začetka 50-ih let 20. stoletja zbira za SLA, ki zajema 413 krajevnih govorov v Sloveniji in zamejstvu (nekatere zapise bo za ta del vprašalnice še treba preveriti in dopolniti, kar tudi zaradi demografske ogroženosti zlasti v nekaterih obrobnih pokrajinah in zaradi manjšanja števila avtohtonih narečnih govorcev ne bo lahko), bo iz listkovne in zvezkovne kartoteke s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko bazo podatkov SlovarRed, s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa bo omogočena njegova predstavitev na jezikovnih kartah. GIS bo treba v tem času dopolniti tudi s podatki o obsegu posameznih krajevnih govorov, torej z omejitvijo t. i. poligonov, ki bodo določeni s tehnikami izdelave inovativnih spremenljivk, ki opisujejo možne razmejitve ob upoštevanju geografskih kriterijev ter zbirke podatkov naselij v Sloveniji. Natančen izpis narečnega gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni bazi bosta skupaj s strokovno literaturo osnova za morfonološko analizo gradiva, ki je za slovenska narečja zaradi raznorodnih fonetičnih razvojev lahko zelo zapletena, saj ima vsaka fonetična poenostavitev, potrebna za kartografiranje, ob strogem upoštevanju fonetičnih zakonitosti vsakega krajevnega govora lahko različna časovna izhodišča: poznopraslovansko, končno skupnoslovensko ali sočasno knjižno. Cilj raziskave je izid drugega zvezka SLA, ob tem pa nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva. Posredni, dolgoročnejši cilj raziskave je ob tem tudi raziskovanje razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove diastratične in diatopične raznolikosti, za razumevanje meja med slovenskim in sosednjimi jeziki in njihovimi različki pa je pomembno tudi ugotavljanje kopičenja izoglos, ki označujejo meje med posameznimi razvoji. Raziskava bo nadaljevanje projekta Besedje iz pomenskega polja "človek" v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (izid 1. zvezka SLA), hkrati pa njegova nadgradnja z usklajenim načinom digitalizacije narečnega gradiva, njegove analize, komentiranja in geolingvističnega prikaza na jezikovnih kartah. Izviren (in v slovenskem jezikoslovju še ne izveden) pa bo tudi interaktivni (prostorski) prikaz narečnih podatkov (z objavo na zgoščenki in spletu).