Tjaša Jakop (roj. 1975) je raziskovalka na Oddelku za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zbiranjem in analizo narečnega gradiva, s posebnim poudarkom na govorih štajerske in panonske narečne skupine. Je avtorica monografij Dvojina v slovenskih narečjih in v angleščini pisane (pri nemški založbi izdane) monografije The Dual in Slovene Dialects. Raziskovalno sodeluje pri projektu Slovenski lingvistični atlas in po potrebi tudi za Slovanski lingvistični atlas. Posveča se diahronim in sinhronim raziskavam slovenskih narečij, predvsem oblikoslovju (kategoriji spola in dvojine) ter geolingvistiki. Na terenu zbira narečno gradivo ter zapisuje krajevne govore doma in v zamejstvu (Italija, Avstrija, Hrvaška), pripravlja fonološke opise govorov in jezikoslovne analize narečnega glasoslovja, oblikoslovja in leksike. Leta 2005 je začela sodelovati še z Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU; rezultati njenega raziskovanja narečne podobe slovenske ljudske pripovedne pesmi so izšli kot priloga 5. zbirki Matičine izdaje Slovenskih ljudskih pesmi (2007) in v raznih člankih (2005–). Nastopa na konferencah doma in v tujini ter v medijih širšo javnost seznanja s temami iz slovenske dialektologije, narečij, narečne umetnosti in zgodovine slovenskega jezika.

Raziskovalna področja

• dialektologija
• geolingvistika
• narečno oblikoslovje
• narečna leksika
• štajerska in panonska narečna skupina
• (nad)narečna podoba slovenskih ljudskih, popularnih in reperskih pesmi
• tabuiziranost v jeziku
• živa dediščina
• dediščinjenje obmejnih območij

Izobrazba, akademski in znanstvenoraziskovalni naziv

• 2012: višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
• 2007: znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
• 2004: asistentka z doktoratom na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
• 2004: doktorat na temo Dvojina v slovenskih narečjih na Filozofski fakulteti UL (dialektologija in zgodovina jezika)
• 2001: magisterij na Filozofski fakulteti v Ljubljani (dialektologija in zgodovina jezika): Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu
• 1998: diploma A (slovenski jezik s književnostjo) in B (splošno jezikoslovje) na Filozofski fakulteti v Ljubljani
• 1993: zaključena Srednja glasbena in baletna šola Maribor (instrumentalist violinist)

Zaposlitve in vodstvene funkcije ter kompetence

Zaposlitev:

• 1998–: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU

Mentorstvo:

• 2007: somentorstvo pri diplomskem delu: Maja Lugarič

Drugo:

• 2004–2023: predavala na univerzah, lingvističnih simpozijih in konferencah doma in v tujini (Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna Gora, Danska, Finska, Hrvaška, Litva, Madžarska, Nemčija, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija in Turčija)
• 2004–2023: sodelovala v pribl. 40 radijskih in televizijskih oddajah
• 2013: enomesečno strokovno in znanstveno izpopolnjevanje in raziskovanje na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu (Hrvaška)
• 1995: udeležba na poletni šoli madžarskega jezika (Debrecen, Madžarska)

Delo v uredniških odborih, strokovnih komisijah

• 2024–: urednica atlasov Slovenski istrski lingvistični atlas (avtorica: Suzana Todorović)
• 2023–: tehnična urednica in članica uredniškega odbora revije Heriskop: razprave o dediščinjenju na obrobju
• 2023–: članica Association fo the Critical Heritage Studies (ACHS)
• 2019–: urednica atlasov Jezikovni atlas Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 1, 2 in 3 - Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 1, 2 in 3 (avtorica: Suzana Todorović)
• 2006: članica komisije za narečna besedila prireditve Tamburanje va Kostele

Pomembni dosežki, nagrade, štipendije

• 2023: Priznanje Slovenske znanstvene fundacije za posebne dosežke v komuniciranju znanosti za leto 2022, Tjaša Jakop (kot članica ekipe, ki je pripravila in izvedla mednarodni projekt Agon(ija) epidemije)
• 2020: znanstveno poglavje Beobachtungen zum Slowenischen in handschriftlichen Mitteilungstexten auf Postkarten der Untersteiermark zwischen 1890 und 1918 v monografiji Bildspuren - Sprachspuren: Postkarten als Quellen zur Mehrsprachigkeit in der späten Habsburger Monarchie
• 2019: pregledni znanstveni članek Word borrowing in Slovene dialects in the semantic fields ´human body´, ´relatives´ and ´friends´ v: Filolog: časopis za jezik književnost i kulturu
• 2018: znanstveno poglavje Slovene nouns and adjectives: non-standard use of dual number from 1925 to 2015 v monografiji Handbook of the changing world language map: living reference work. Continuously updated ed. Cham (Switzerland): Springer Nature Switzerland AG, cop.
• 2012: izvirni znanstveni članek v reviji Linguistica: Use of dual in standard Slovene, colloquial Slovene and Slovene dialects
• 2008: znanstvena monografija The Dual in Slovene Dialects pri nemški založbi Brockmeyer Verlag
• 2004: nagrada Slavističnega društva Slovenije za doktorsko nalogo Dvojina v slovenskih narečjih