Raziskovanje ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Brest z okolico, Savudrija z okolico, Porabje, Nadiške in Terske doline)

Namen raziskovalnega projekta je pridobitev novih znanj in poglobitev védenj za razvoj slovenske dialektologije in jezikoslovja. Cilj je spodbuditi in nadaljevati sistematične narečjeslovne raziskave, še posebej na območjih zunaj Slovenije, kjer raba slovenskih narečij upada. Ta narečja pretežno govorita srednja in starejša generacija, zato je za učinkovito spremljanje stanja pomembno izvajanje terenskih raziskav z enotno metodologijo zbiranja in analiziranja gradiva. To bo prispevalo k slovenski dialektologiji, zlasti k metodologiji in preučevanju narečij na jezikovnostičnih območjih.

Za vsako raziskovalno območje bo izdelana vprašalnica za določanje razlikovalnih fonetičnih, morfoloških in leksičnih lastnosti posameznih krajevnih govorov in narečij. Omogočila bo natančno razmejitev narečij in izdelavo regionalnih narečnih kart. Pomemben prispevek bodo izsledki raziskav jezikovnih pojavov na stiku z madžarskimi, romanskimi in hrvaškimi idiomi.Raziskave bodo dokumentirale narečja, ugotavljale njihov obstoj in živost ter spodbujale njihovo ohranjanje. Uporaba profesionalne snemalne opreme za zvočne posnetke omogoča posredovanje izsledkov zainteresirani javnosti. Prosto dostopni korpus posnetega zvočnega gradiva in podroben jezikoslovni opis krajevnih govorov prispevata k ohranitvi jezikovne kulturne dediščine ter podporo jezikovni skupnosti pri ohranjanju jezika. Stik z raziskovalci v manjši skupnosti krepi jezikovno samozavest narečnih govorcev. To, da izginjajoče narečje posnamemo, opišemo in ga uvrstimo v znanstveno oziroma strokovno literaturo, v vseh primerih sproža pomembne pozitivne jezikovnopolitične učinke, predvsem pa prispeva tudi k ohranjanju zavesti o slovenstvu določenega narečja.

Raziskave se bodo razlikovale glede na stopnjo dosedanje raziskanosti: 
a) Sondažne raziskave bodo potekale na manj raziskanih območjih in bodo namenjene ugotavljanju obstoja narečij ter njihovemu osnovnemu opisu in določitvi območij, kjer se govorijo. 
b) Podrobnejša dokumentacija narečnih govorov bo temeljila na sintezi dosedanjih raziskav. 

Načrtovane so raziskave na petih območjih treh sosednjih držav, in sicer:
1) na Hrvaškem: določitev areala šavrinskega podnarečja istrskega narečja
2) v Italiji: določitev areala terskega narečja; določitev areala nadiškega narečja
3) na Madžarskem: ugotavljanje razlik in podobnosti med porabskimi in severnimi prekmurskimi (goričkimi) govori