Besedje iz pomenskega polja ''človek'' v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev

Triletni raziskovalni projekt bo zajemal oblikovanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja za pomensko polje »človek«, tj. besede za dele telesa, bolezni in družino v obsegu, določenem z vprašalnico Slovenskega lingvističnega atlasa. Besedje, ki se že od začetka 50-ih let 20. stoletja zbira za Slovenski lingvistični atlas, ki zajema 406 krajevnih govorov v Sloveniji in zamejstvu (nekatere točke na slovenskem jezikovnem obrobju bo treba šele zapisati, mnoge obstoječe zapise pa preveriti in po potrebi dopolniti z anketiranjem narečnih govorcev na terenu), bo iz listkovne in zvezkovne kartoteke s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko bazo podatkov SlovarRed, s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa bo omogočena njegova predstavitev na jezikovnih, tj. besednih/leksičnih in besedotvornih, kartah. Natančen izpis gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni bazi bosta skupaj s strokovno literaturo osnova za glasoslovno, besedoslovno (sinhrono) in etimološko (diahrono) razčlembo gradiva, na podlagi katere bo zbrano besedje mogoče predstaviti na simbolnih, izoglosno-ploskovnih in napisnih oz. kombiniranih kartah. To bo torej ne le prvi zvezek že dolgo pričakovanega SLA z okoli 100 komentiranimi kartami, ampak bo tako urejeno in analizirano besedje hkrati pomenilo tudi začetek nastajanja vseslovenskega narečnega slovarja. Ker je slovenščina eden redkih slovanskih (in evropskih) jezikov, ki še nima svojega lingvističnega atlasa, želijo sodelavci pri tem projektu čim prej ne le nadoknaditi zamujeno, ampak s sodobnimi orodji in v skladu z aktualnim dogajanjem v svetovni dialektologiji slovenski jezik in njegova narečja predstaviti strokovni in drugi (šolski) javnosti.