Novosti na portalu Fran in Franček

Živé naj vsi naródi,/ ki hrepené dočákat' dan,/ da kóder sónce hódi,/ dostopen vsakomur bo Fran,/ da naportal,/ naš jezikovni kristal,/ naložili bomo spet nov material. Seveda ne vemo, kaj bi si o Franu mislil France – in le izdaten odmerek domišljije ter ščepec predrznosti sta nama prišepnila tele verze, ki naj na 3. decembra, ta veseli dan kulture in rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna, v svet pospremita obogateni jezikovni portal Fran. Nova nadgradnja, za katero so zaslužni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prinaša sveže funkcije in prijaznejše brskanje, zaradi česar bo portal nedvomno postal še bolj nepogrešljiv sopotnik vsem, ki se radi igrajo z besedami – ali pa iz njih kdaj sestavljajo rime. Končajmo spet s Prešernom: Živé naj vsi naródi, še posebej pa tisti, ki klikajo po Franu in negujejo slovenščino od naglasa do vejice. V nadaljevanju lahko preberete podrobnejša pojasnila o različici 13.0, ki izhaja ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Novosti bodo dostopne v sredo, 3. decembra, od 9. ure naprej. 

eSSKJ (rastoči Slovar slovenskega knjižnega jezika) prinaša besede, ki sodijo v več sistematično obdelanih pomenskih skupin, med katerimi letos izstopajo jezikoslovne (dialektologija, evfemizem, narečje, neologizem, sklanjatev, zloženka), glasbene (andante, gospel, homofonija, polka, turbofolk) in kemijske (devterij, fosfat,kalcij, klorid, krom, svinec), navedene skupine pa tudi letos dopolnjujejo črke slovenske abecede, mnoga rastlinska in živalska gesla idr. Zaradi izgovorne problematike letošnji prirastek namenja posebno pozornost skupini samostalnikov s pripono -ar (goslar, gumar, lesar, mešetar, oljar, slaščičar, spletkar), sistematično sta obdelani tudi skupina glagolov z nadpomenko 'odstraniti' (kidati, odplakniti, oklestiti, razkoščičiti, popivnati) in skupina nagovorov (blagorodje, ekscelenca, gospa, monsinjor, sir, visočanstvo) ter nekateri predlogi (izmed, iznad, izpod, izpred, izven, izza). Poseben sklop uslovarjenih besed pa je letos namenjen evropski prestolnici kulture (koncert, piščal, prestolnica, somestje, spektakel ...). 

V ePravopisu je v prirastku za leto 2005 več kot 600 slovarskih iztočnic, ki ponazarjajo pravopisna pravila za pisanje velike in male začetnice ter prevzemanje iz francoščine in latinščine. Uporabnik iz letošnje skupine slovarskih sestavkov, ki prinašajo tudi povezane iztočnice, izve, zakaj se francoska trdnjava v starejših besedilih pojavlja kot Bastilja, da imen Eiffel, Eifflov stolp ne izgovarjamo po francosko, kdaj se z veliko začetnico piše tudi vrstni pridevnik – ki je lahko prva sestavina večbesednih lastnih imen (Avignon > avignonski, Avignonske gospodične, Avignonski festival) in kako v praksi poteka proces podomačevanja – vse od lastnega imena do občnega besedja (Cro-Magnon – kromanjonski, kromanjonski). V pravilih za prevzemanje iz latinščine so ob nekdanjih rimskih imenih (Longaticum) uslovarjene sodobne ustreznice in z njimi povezana lastna imena (Logatec – Logaške novice, logaški). Prenovljen je bil koncept uslovarjanja stalnih besednih zvez, ki so zdaj prikazane izpostavljeno, da še bolje ponazarjajo pravopisna pravila, npr. čarovnica (čarovnica Čirimbara), Versailles – versajski (versajski mir, versajska Evropa).

V slovarju smo začeli postopoma dodajati podatke o izgovoru tudi k oblikam svojilnih in vrstnih pridevnikov ter prebivalskih imen, npr. Boccaccio – Boccacciov [bokáčev-] in Boccacciev [bokáčev-] ter boccacciovski[bokáčeu̯ski] in boccaccievski [bokáčeu̯ski] in Angers – Angersčan [anžêjčan] – Angersčankin [anžêjčankin] – angerski [anžêjski].

Veliko slovarskih iztočnic je že povezanih s pravopisnimi pravili v prihajajočem novem Pravopisu 8.0. 

Letošnji prirastek Sprotnega slovarja slovenskega jezika, ki ga ureja dr. Domen Krvina, v precejšnji meri zaznamuje porast rabe umetne inteligence, pri čemer nekoliko bolj izstopajo njene negativne plati: globoki ponaredek kot slovenski ustreznik za iz angleščine prevzeti deepfake; tehnofevdalec in tehnofevdalni kot dopolnitev besedne družine lanske iztočnice tehnofevdalizem; tehnofobija in tehnofob ter s prevlado digitalnih tehnologij do neke mere povezano nebranje nebralcev in nebralk, ki jih je bolj kot odsotnosti knjige strah 'odsotnosti ali izgube telefona' (nomofobija). Dostopnost tovrstne tehnologije olajšuje tudi kriptoprevare, ki jih med drugim izvajajo kriptokralji in kriptokraljice. Po drugi strani hiter digitalni razvoj omogoča delo na daljavo z različnih lokacij v tujini (digitalno nomadstvo), ki se ga poslužujejo digitalni nomadi in nomadke. Sprotni slovar se kot vedno odziva tudi na aktualno, tako rekoč dnevno dogajanje: kako med drugim z medvedovarnimi (oz. medovarnimi) smetnjaki, ki jih medvedi ne morejo zlahka odpreti, te čim bolj odvaditi od prihajanja v naselja. Da morda v smetnjakih konča preveč hrane (komu drugemu pa jo primanjkuje), nas opozarja zloženka hranozavest: v svojem odnosu do hrane in ravnanju z njo bodimo čim bolj hranozavestni.

V Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, ki ga ureja dr. Matej Meterc, je letos vključenih 120 novih iztočnic. Slovar, ki s prirastki na portalu Fran.si nastaja od leta 2020, zdaj obsega 757 pregovorov. Tudi letos je največ pregovorov (npr. Deljeno veselje je dvojno veselje), sledijo jim reki, ki zgolj opisujejo tipične situacije, vendar ne sporočajo nauka ali zakonitosti (npr. Takih ne delajo več), dodanih pa je bilo tudi nekaj izrazov drugačnega tipa, na primer antipregovor Kdor zgodaj vstaja, cel dan zeha in slogan Od trnja do zvezd. Novost v letošnjem prirastku predstavljata dva primera rekov s prostimi vezljivostnimi mesti, ki se zapolnjujejo z najrazličnejšimi sestavinami, in sicer Al prav se piše nekaj al nekaj, ki izvira iz Prešernovega dela, ter Če koga, česa ne bi bilo, bi si koga, kaj bilo treba izmisliti, ki izvira iz krilatice Voltaira.

Tretji del Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 3: Kmetovanje) zajema narečna poimenovanja za kmečke posestnike, obdelovalne površine, kmečka opravila in orodja, voz in njegove dele ter planinsko pašništvo. Kaj in kje razlika med poljem in njivo? Kaj pa med kmetom in gruntarjem? Še poznate ročna kmečka opravila, kot so ličkanje in ruženje, mlačev in metje, klepanje kose in sušenje sena? Kako je sestavljen kmečki voz? Kdo na planini skrbi za živino? Kmečki svet okrog nas se spreminja – kaj pa narečne besede, povezane z njim? Koliko so še v rabi in kako se (morda) spreminja njihov pomen?

Gradivo za 115 vprašanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih ter prinaša izjemno leksično bogastvo – preko 3400 narečnih leksemov tega tematskega sklopa, ki je na Franu predstavljeno z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter s spremnimi seznami fonetično zapisane narečne leksike (gradivo), v komentarju k vsaki iztočnici pa je jezikoslovna analiza opremljena s prikazom gradivske problematike, opisom posebnosti kartiranja ter opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Pomembna je tudi etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami.

V zavihku O atlasu je mogoče najti seznam v SLA 3 zajetih krajev z zapisovalci in letnicami  zapisov, pojasnilo h krajšavam, predstavljena je v gradivu uporabljena narečna fonetična transkripcija. V zavihku Atlas je med drugim mogoče najti uvodne karte z različnimi metapodatki o predstavljenem narečnem gradivu ter prevod v SLA 3 zajetih vprašanj v osem jezikov. Uvod h knjigi Komentarjev v SLA 3 pa med drugim prinaša še pojasnila k metodi komentiranja in kartiranja podatkov ter k morfološki analizi in poknjižitvi narečne leksike.

Na spletni strani je objavljena tudi prenovljena Logar-Riglerjeva Karta slovenskih narečij (različica 2023), kot so jo sodelavci Oddelka za dialektologijo ISJFR ZRC SAZU dopolnili v času od izida 2. dela SLA leta 2016. 

Geolingvistična predstavitev narečne leksike v SLA 3 s precejšnjim deležem novega, še nepopisanega ali nepojasnjenega besedja za obravnavano področje slovenske žive kulturne dediščine odpira nove možnosti za jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. 

Novi prirastek spletnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja prinaša skoraj 500 novih geselskih člankov, predvsem na črke F, G in H, ter z njimi povezanih kazalk. Predstavljene so obsežnejše besedne družine falš, far, gibati, gnati, goljuf in hinavec, približno petino novih gesel pa obsegajo glagolski kalki s prislovno sestavino gori, npr. goridati ‘dodati, izpustiti, opustiti, žrtvovati’, ki so bili v 16. stoletju pod vplivom nemških predlog zelo produktiven način glagolske tvorbe. Med drugimi krajšimi gesli velja izpostaviti tudi v 16. stoletju arhaična prislova hpomočiju in hpomočjanj ‘na pomoč’, prevzeto besedo gratis, ki označuje enega temeljnih protestantskih teoloških konceptov, prav tako prevzeti izraz gel, ki je bil v slovenščini 16. stoletja pridevnik, prevzet iz nemščine, a je v nasprotju z današnjim pomenom v nemščini označeval vijolično oziroma škrlatno in ne rumene barve. Zanimiva je tudi pogosta členkovna raba prevzetega glagola faliti v zvezah kot ne fali ali malo fali, ki opredeljuje verjetnost sledeče trditve. Sodobnega bralca pa bo gotovo najbolj presenetil pomen besede hudobnica, ki v 16. stoletju ni označeval hudobne ženske, ampak vročino oziroma mrzlico. 

Še naprej se dopolnjujeta in izpopolnjujeta tudi Hipolitov in Megiserjev slovar. Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja (na Franu objavljen leta 2022) in Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar po Thesaurus polyglottus (1603) (na Franu objavljen leta 2023). V prvem so bili izločeni nekateri podvojeni slovarski in kazalčni sestavki, odpravljene so bile nekatere krožne kazalke (krajcar – krejcer) in dodane manjkajoče (npr. šratelj gl. škratelj), vneseni so bili tudi nekateri popravki sestavkov, npr. zapis različic iztočnice (med drugim pri razbojnščica, razčepiniti se). Pripravljeni so bili nekateri novi združeni pdf-dokumenti za iztočnice, pri katerih so bile predhodno različice v dveh različnih dokumentih (npr. pri geslih ježica, kozji, mlin, nenasitljiv, sesati), dodane so bile tudi nekatere nove povezane iztočnice (npr. pri jeftanje na heftanje), s čimer se izboljšuje povezljivost različnih slovarjev na Franu.  V drugem navedenem slovarju pa je bilo odpravljenih nekaj manjših tipkarskih napak, ki so bile odkrite od zadnje posodobitve slovarja. 

Že med letom sta bila na portalu Fran objavljena tudi dva nova terminološka slovarja, in sicer Gasilski terminološki slovar in Agronomski terminološki slovar.

Portal Knjige Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prinaša možnost, da na najrazličnejše načine pregledujete številne doslej izdane jezikoslovne knjige. Posodobljen je bil z informacijami o natisnjenih in elektronskih knjigah, izdanih v letu 2025: 

PORTAL FRANČEK

Portal Franček je oblikovno posodobljen in bogatejši za prenovljeno vstopno stran ter za lebdeče zaglavje, ki strnjeno prinaša osnovne podatke o oblikovni plati predstavljenega besedja. To je velika novost: učenci bodo zdaj še lažje dostopali tudi do vseh osnovnih oblikoslovnih podatkov za slovenske besede. Prav tako so bile v ustrezno prilagojeni obliki dodane iztočnice eSSKJ, izšle med letoma 2021 in 2024: 402 sta povsem novi, ostale pa nadomeščajo starejše pomenske razlage, nastale na podlagi SSKJ. Vse nove iztočnice so opremljene s strojno generiranimi posnetki izgovora tako z moškim kot z ženskim glasom, na portal pa smo dodali tudi 357 zvočnih posnetkov človeškega govorca. Za okoli 500 iztočnic je bogatejši Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga ureja dr. Špela Petric Žižić, s prav toliko (in še za prgišče več) etimološkimi osvetlitvami pa je bil razširjen Šolski etimološki slovar slovenskega jezika urednika dr. Marka Snoja. Ob vsem tem smo posodobili tudi opis zvrstnosti slovenskega jezika, ki so jo uredili dr. Nataša Gliha Komac, dr. Duša Race in dr. Kozma Ahačič.

VNAŠALNI SISTEM ZRCOLA

Odpravljenih je bilo nekaj napak v delovanju vnašalnega sistema ZRCola 2, prav tako pa je od letošnjega leta mogoče v iskalniku znakov omejiti iskanje na posamezne bloke, kot jih definira standard Unicode.