Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem

(brez)
Osnovni Podatki

  • Naslov v izvirniku

    Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem

  • Sodelavci

    Dr. Mojca Žagar Karer, Karmen Nemec, dr. Mateja Jemec Tomazin
  • Šifra

    P5-0217

  • Trajanje

    od 01. januar 2004 do 31. december 2017
  • Vodilni partner

    Dr. Grega Strban

  • Vodja projekta

    Dr. Grega Strban

  • Finančni vir

    ARRS
Opis

Cilj raziskovalnega programa je, da prva leta članstva Slovenije v Evropski uniji in razvoj evropskega pravnega reda spremlja z ustreznim razvojem slovenske pravne terminologije. S tem bo program po eni strani pomagal pri umeščanju pravnega reda Unije v slovenski pravni prostor in jezik, po drugi pa skrbel tudi za to, da bo slovenski pravni jezik, pomembna prvina slovenske nacionalne identitete, ohranil svojo celovitost in avtonomnost. Delo poteka v obliki priprave geslovnika oziroma terminološke baze izrazja pravnega reda Unije, pri čemer je v prvem delu poudarek na iskanju slovenskih ustreznic za posamezna gesla v angleščini, v končni obliki geslovnika pa bo možno po slovarju iskati ustreznice v obeh smereh, tako slovenske ustreznice za angleška gesla kot tudi obratno. Poglavitni končni rezultat raziskava bo tako dvosmerni geslovnik oziroma slovar prava Evropske unije, obenem pa bo baza na voljo tudi prevajalski službi Službe vlade za evropske zadeve, s katero raziskovalna skupina sodeluje in ki nam je pomagala pri pripravi temeljne baze gesel, ki jih uvrščamo v nastajajočo bazo. V praktičnem smislu je raziskava namreč namenjena tako dopolnitvi oziroma razširitvi obstoječega slovenskega izrazja kot tudi verifikaciji dosedanjih prevajalskih oziroma terminoloških rešitev. Pri tem pa je treba v isti sapi poudariti, da ne gre zgolj za prevajalske težave in zahteve, se pravi tiste, do katerih bi prihajalo pri prevajanju sodne prakse in zakonodaje Evropske unije iz jezikov izvora posamezne odločitve v slovenščine. Končna baza gesel namreč ne bo vključevala zgolj nomotehničnih izrazov, ampak tudi doktrinarne izraze, ki so predmet teorije posameznih področij in ki so nujno orodje pravne znanosti, če naj ta tvorno sodeluje tudi pri snovanju evropske pravne ureditve, ne zgolj pri njeni (upo)rabi. Tudi tu pa velja pravilo, da je možnost vsebinskega dela na področju evropskega prava v okviru slovenske pravne stroke in v duhu slovenske (pravne) identitete neposredno povezano tudi z obstojem in negovanjem ustreznega slovenskega pravnega izrazja.


Rezultati

Način dela programske skupine oziroma sama zasnova programa je zelo specifična in ne omogoča rezultatov v obliki klasičnih znanstvenih člankov ali monografij, ampak bo na koncu na voljo v obliki angleško-slovenskega slovarja izraza prava EU. Program je sicer posredno brez dvoma pripomogel k drugim dosežkom, saj so terminološka dognanja programske skupine obogatila tudi siceršnje znanstveno delo udeležencev in sodelavcev raziskovalne skupine, a ne na način, da bi bilo tovrstne prispevke moč ustrezno navesti v tem kontekstu. Toda glej dela, navedena pod točko 9.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 10447185

 


Ključne besede
kulturna identiteta
prevajanje
pravna stroka
razmerje med evropskim in domačim pravnim redom
pravno izrazje
pravna znanost
evropsko pravo
pravo Evropske unije



Raziskovalna področja
Pravo S110