Korpus in pilotna slovnica slovenskega znakovnega jezika
-
Naslov v izvirniku
Korpus in pilotna slovnica slovenskega znakovnega jezika
Sodelavci
Dr. Andreja Žele, Dr. Mateja Jemec Tomazin, Dr. Mojca Žagar Karer-
ID oznaka
J6-4081
-
Trajanje projekta
1. julij 2011–30. junij 2014 -
Vodilni partner
-
Vodja projekta
dr. Špela Vintar
-
Finančni vir
Raziskovanje znakovnega jezika prinaša pomembne in koristne ugotovitve za celotno področje jezikoslovja in njegove veje, še posebej kognitivno jezikoslovje, sociolingvistika in psiholingvistika. Način kako znakovni jeziki prikazujejo pomen in prenašajo informacije, ki so običajno predstavljene v prozodiji ali drugih zvočnih načinih, je izredno zanimiv in odpira nova vprašanja in daje nove odgovore. Glede na to, da je bilo raziskovanje SZJ do sedaj prisotno le v okviru defektologije, lahko brez skrbi trdimo, da gre za projekt, ki orje ledino tako v slovenskem prostoru, kot v slovenskem jezikoslovju. Z ustvarjanjem uporabnega in označenega vira podatkov bo projekt pripomogel k jezikoslovni raziskovalni infrastrukturi.
Neposredni rezultati projekta bodo trije: - označeni korpus SZJ, - standardizirani pojmovnik SZJ in - pilotna slovnica SZJ. Pomen teh rezultatov za skupnost gluhih in naglušnih, ki jih v predlaganem projektu zastopajo tri slovenske organizacije (ZDGNS, ZTSZJ, ZGNL), je izjemen, saj bo mogoče s standardiziranim naborom kretenj, s podatki o njihovi pogostosti ter na podlagi spoznanj o slovničnih zakonitostih SZJ razviti sodobne in funkcionalne priročnike za izobraževanje otrok in odraslih od predšolske dobe naprej. Prav tako bo mogoče izdelati smernice za izobraževanje tolmačev in obenem določiti kriterije za njihovo testiranje. V širšem smislu bodo spoznanja o SZJ pripomogla k njegovi širši družbeni prepoznavnosti in statusu ter revitalizirala podobo SZJ kot sestavni del slovenske jezikovne pokrajine. Posredno ima projekt vpliv tudi na slovensko kulturno samopodobo in na pozicijo manj priviligiranih članov naše družbe. Vsako znanstveno raziskovanje znakovnega jezika posredno dviga status jezika kot popolnega in samostojnega jezika slovenske gluhe skupnosti in hkrati omogoča boljše razumevanje – posledično tudi boljšo sprejemljivost – skupnosti v različnih postopkih komunikacije. Za slišeče je to lahko popolnoma novo odkritje: ugotovitve o kompleksnosti, ekonomičnosti in učinkovitosti znakovnega jezika. Takšni projekti pripomorejo k širitvi tega znanja.