Izšla je knjiga Slovensko kolesarsko izrazje

Zdi se, kot da ne bi bilo primernejšega časa za izid knjige Slovensko kolesarsko izrazje: pravkar se je končal Giro dʼItalia, pred vrati je maraton Franja, prav kmalu bo na sporedu Tour de France. Tadej Pogačar je novi slovenski junak in njegove podvige željno spremlja na desettisoče parov oči Slovencev, prilepljenih na zaslone. Toda avtorice knjige, dr. Urške Vranjek Ošlak, ki je raziskovalka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, nikakor ne gre obtoževati, da se je v svojem raziskovalnem delu preprosto uklonila aktualnosti. Področje kolesarstva jo zanima že dlje časa, in to tudi povsem konkretno, saj je bila dolgo aktivna gorska in cestna kolesarka, zato ni presenetljivo, da si je za predmet doktorske disertacije izbrala temo, ki jo je obdelala pod naslovom Soodvisnost leksike in besedilotvorja na primeru kolesarskih besedil. V malce predelani obliki je njen doktorat pravkar izšel pri Založbi ZRC – knjiga Slovensko kolesarsko izrazje je v prostem dostopu na voljo na tej povezavi.

Knjiga uvodoma prinaša nekaj zanimivih podrobnosti iz zgodovine razvoja kolesarstva na Slovenskem, zato jo bodo gotovo radi prelistali vsi, ne le jezikoslovci. Kolesarstvo je bilo sprva prostočasna dejavnost, priljubljeno kot oblika izletništva, tu sta prednjačili Anglija in Francija. Z zahoda Evrope se je razširilo na preostalo celino in proti koncu 19. stoletja doseglo tudi naše kraje. Prvi kolesarski klub so v Ljubljani leta 1885 ustanovili Nemci, Slovenci so jim sledili leta 1887 s Klubom slovenskih biciklistov Ljubljana, piše Vranjek Ošlak. Začetki kolesarjenja kot športa pa so pri nas tesno povezani s sokolskim gibanjem. Tekmovalno kolesarstvo je največji razmah doživelo med obema vojnama, že leta 1948 pa je bila ustanovljena Kolesarska zveza Slovenije. Tedaj je bilo na Slovenskem okoli sto tisoč koles, registriranih tekmovalcev pa le okoli 400, piše avtorica. Izpostavlja tudi, kako drago je bilo včasih kolo – prav cene so zavirale razvoj tekmovalnega kolesarstva. Po drugi vojni so morali kolesa uvažati, a ne za dolgo: po letu 1965 se je uveljavila znamka Rog, ki je imela tovarno v Ljubljani in je do sredine 90. let z več modeli koles postala malone kultna.

Podobno kot kolesarstvo se je tudi slovenska kolesarska terminologija začela razvijati na začetku 20. stoletja, ugotavlja Vranjek Ošlak, ki je v knjigo vključila tudi zanimiv kratek oris razvoja športne terminologije v slovenskem jeziku nasploh. Prva športna panoga s slovenskim izrazoslovjem je bila smučanje (o smučarjih na naših tleh je, resda v nemščini, prvi poročal že Valvasor). Slovenska športna terminologija je vzniknila iz sokolske. Pri kolesarskem izrazju je, podobno kot pri drugih športih, zaznati veliko prevzemanja, zlasti iz angleščine in francoščine, iz zgodovinskih razlogov pa tudi iz nemščine, piše avtorica. Navaja tudi druge terminološke postopke, recimo s pripisovanjem novih pomenov, prehajanjem leksike med strokovnim in splošnim jezikom ter s pomenskimi prenosi. V jedru knjige, ki je namenjeno jezikoslovcem, se med drugim dotakne pregleda značilnosti slovenske besedotvorne teorije (po Ani Vidovič Muha) – skladenjskega besedotvorja. V nadaljevanju se loti analize vrste besedil s kolesarsko tematiko, ki jih je vzela pod drobnogled za svojo doktorsko disertacijo. So zelo raznolika, od znanstvenih člankov do kolesarskih revij, učbenikov, novinarskih in spletnih besedil. Skupno je bilo v analizo kolesarskega izrazja iz različnih besedilnih zvrsti vključenih 2395 terminov. Knjigo Slovensko kolesarsko izrazje lahko kupite v Azilu na Novem trgu 2 v Ljubljani ali v spletni knjigarni. Fotografija: Jošt Gantar/STO