Breda Pogorelec je bila ena tistih raziskovalcev in profesorjev, ki jim znanost in vse, kar je povezano s stroko, predstavlja način življenja. Njena izobrazba in življenjska pot sta ji omogočili, da za sabo ni pustila samo spomina, ampak tudi precejšnjo, na prvi pogled kar presenetljivo veliko količino gradiva. Delo, v katerem so zbrana znanstvena in strokovna spoznanja glede zgodovine slovenskega jezika, do katerih se je avtorica dokopala v več desetletjih znanstvenega dela, je sestavljeno iz treh sklopov. Prvi sklop z naslovom V iskanju zgodovine slovenskega jezika vsebuje pregledne obravnave zgodovine slovenskega jezika. Temeljna tendenca vseh besedil je jasna: čim bolj strnjeno iz niza dejstev izluščiti zgodbo, jedrni tok, a ne prezreti zastranitev. Drugi, najkrajši sklop z naslovom V arhivih zajema delo, ki ga je Breda Pogorelec posvetila arhivskemu gradivu. Tretji sklop, K posamičnim problemom, zajema tisto, čemur bi danes rekli »izvirni znanstveni članki«.

Raziskave so razen zadnjih dveh razvrščene kronološko glede na tematiko: od srednjega veka do 19. stoletja. V njih se nam odkriva zavidanja vreden širok spekter avtoričinih zanimanj.

Zadnji del knjige je spominske narave. Njegov namen je poleg drugega tudi prihodnjim rodovom ohraniti živ spomin na pomembno komponento profesoričinega bivanja: nezapisano znanstveno življenje. S svojimi prispevki sta za to poskrbela njena učenca Igor Grdina in Marko Stabej.

Spisi so doživeli tudi nekaj uredniških posegov. Seznam literature je skupen vsem poglavjem in poenoten. Pomembnejši in manj znani viri so dodatno bibliografsko preverjeni. Lažjemu iskanju obravnav posameznih problematik sta namenjena imensko in stvarno kazalo. Celotno delo je temeljito uredniško poenoteno: glede na izvirne izdaje člankov, od katerih je danes večina zelo težko dostopna, so popravljeni lapsusi, poenoten je način prepisovanja oziroma prečrkovanja virov, viri pa so tudi vsaj okvirno locirani, urejeni so naslovi, podnaslovi ter številčenje razdelkov, črtanih je nekaj delov člankov, ki ne sodijo v knjižno izdajo, poglavja v knjigi so opremljena s podatki o objavah ter uredniških posegih v besedila, poenoteno pa je tudi navajanje virov.