Pomeni besed in besednih zvez slovenskega jezika so v veliki meri slovaropisno prikazani v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je bil dokončan leta 1991 in z novejšim besedjem dopolnjen v drugi izdaji leta 2014. Pomenski opis danega jezika pa ni popoln, dokler ne omogoča pregleda nad sinonimi, tj. besedami in besednimi zvezami, ki so medsebojno v razmerju pomenske podobnosti in variantno ubesedujejo določeni pomen. Sinonimni slovar slovenskega jezika dopolnjuje pomenski opis slovenščine tako, da na 1292 straneh v 33 077 sinonimnih nizih prikazuje več kot 250 000 sinonimnih razmerij. Slovar prihaja k uporabnikom kot jezikovni priročnik, ki omogoča pomensko in zvrstno-stilno vrednotenje leksikalne izbire v slovenskem jeziku, bodisi pri ustvarjanju besedila, bodisi pri njegovem interpretiranju.

V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika je sinonimija slovenskega jezika prvič sistematično prikazana v skladu z zahtevami jezikoslovno utemeljenega slovaropisja. Sinonimi se v slovarju pojmujejo kot poimenovalne enote, tj. besede in besedne zveze, ki imajo podoben pomen in so potencialno zamenljive v določenem besedilu. Zasnova slovarja upošteva jezikovno dejstvo, da popolna pomenska enakost med besedami in besednimi zvezami ni mogoča in da je bistvo sinonimije v tem, da omogoča variantno ubesedovanje določene vsebine. Zato je v slovarju s slovaropisnimi sredstvi prikazana pomenska svojskost vsakega sinonima v razmerju do drugih sinonimov pri določenem skupnem pomenu.

Iztočnice Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (74 509), razvrščene po abecedi, uvajajo dve vrsti slovarskih sestavkov: dominantne slovarske sestavke in kazalčne slovarske sestavke. Ta dvojnost ima vlogo slovaropisnega tehničnega urejevala, saj so sicer vsi sinonimi enakovredno obravnavani. Vse iztočnice, tako pri dominantnih sestavkih kot pri kazalčnih, so opremljene z naglasom, podatki o pregibanju in o besedni vrsti. – V dominantnih slovarskih sestavkih iztočnici sledi razlagalno-sinonimijski del. V tem delu so v okviru posameznih pomenov navedeni pripadajoči sinonimi, delni sinonimi in protipomenke, ki skupaj z dominantno iztočnico sestavljajo t. i. sinonimni niz. Pomen, ki je skupen sinonimom v nizu, je opisan v slovarski razlagi, tipična besedilna raba je prikazana v slovarskih ponazorilih. Pomenska svojskost posameznih sinonimov je formalizirano izražena v zvrstno-stilnih oznakah (terminoloških, ekspresivnostnih, časovnih itd.), vezljivostnih oznakah, slovničnih oznakah in slovarskih ponazorilih. Delni sinonimi imajo posebne dopolnjevalne razlage. Enakovredno so obravnavani enobesedni in večbesedni sinonimi. V nekaterih primerih je prikaz sinonimije razširjen z navajanjem podpomenk k dominantni iztočnici in metaforičnih povedkovnikov. Dominantni sestavek se lahko zaključuje z navedbo dopolnjevalnih kazalk (pri 4 602 dominantnih sestavkih), ki usmerjajo k drugim povezanim dominantnim sestavkom. – V drugem tipu slovarskih sestavkov, tj. v kazalčnih slovarskih sestavkih (52 008), je v obliki sklica navedeno, pri katerih dominantah je prikazana sinonimija kazalčne iztočnice. – Na začetku knjige je shema, ki ponazarja zgradbo slovarskega sestavka in vlogo posameznih sestavin v slovarskem prikazu. Shema omogoča preprosto, praktično uporabo slovarja, ne da bi za to bilo potrebno poznavanje uvoda. V uvodu je sicer opisana zasnova slovarja, natančneje so prikazane sestavine slovarskega sestavka, predstavljeno je razmerje do gradiva, na katerem temelji slovar, in osvetljeno je mesto Sinonimnega slovarja slovenskega jezika znotraj slovenističnega slovaropisja.

Sinonimna razmerja, prikazana v slovarju, so se ugotavljala s sistematično obdelavo pomenskih opisov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. S tem je zagotovljeno, da so v slovarju v celoti navedeni sinonimi osrednjega poimenovalnega fonda. Priložnostno so bili kot gradivo upoštevani še drugi pomenski opisi, zlasti iz nekaterih terminoloških slovarjev za besedje, ki iz ozke terminološke rabe prehaja v splošno rabo. Pri odločanju o navedbi sinonima v slovarju in pri zvrstno-stilnem vrednotenju je bilo uporabljeno besedilno gradivo iz korpusov slovenskega jezika. Zasnova prvega sinonimnega slovarja za slovenski jezik je načeloma narekovala čim bolj obsežno vključevanje sinonimov v slovar in táko urejenost slovarskega prikaza, ki bo zlahka omogočala dopolnjevanje in posodabljanje prve izdaje. V slovarski zasnovi je predvidena tudi spletna objava, in sicer z ustreznimi izpopolnitvami, kot jih omogoča spletni medij.

Slovar je nastal v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. Vsi štirje njegovi avtorji so bili uredniki pri prvi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika in pri Slovarju Slovenskega pravopisa iz leta 2001; zasnova in izdelava Sinonimnega slovarja slovenskega jezika izhaja iz njihovih dolgoletnih leksikoloških in leksikografskih izkušenj. Sinonimni slovar slovenskega jezika je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, katerega zasnova je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, prvi splošni temeljni slovar z izvirno slovarsko zasnovo. V obsežnem prikazu slovenske sinonimije prinaša slovaropisne novosti, kot jih narekuje razvoj pomenoslovne in slovaropisne teorije v času od zasnove Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in je s tem pomembna pridobitev za prihodnje slovenistično slovaropisje.

Sinonimni slovar slovenskega jezika je prvenstveno zasnovan kot praktični jezikovni priročnik, ki uporabniku omogoča, da zlahka poišče odgovor na svoje vprašanje v zvezi s slovenskimi sinonimi. Zgradba slovarskega sestavka in oblikovanost slovarskega besedila poleg tega vključujeta tudi druge prvine pomenskega opisa, ki presegajo praktično iskanje sinonimov in prvič za slovenski jezik omogočajo raziskovalno obravnavo slovenske sinonimije. Slovar tudi sicer presega vlogo jezikovnega priročnika. Po svoji vsebini je namreč zanimiva knjiga, ki bralca vodi po razkošju poimenovalne in ubeseditvene variantnosti slovenskega jezika, ga spodbuja k jezikovni ustvarjalnosti in mu ob tem omogoča svojski užitek, uresničljiv edino ob dejavnem stiku z jezikom, še zlasti z materinščino.