Naslov:
Narečni diskurz. Diskurzivna analiza briških pogovorov
Avtorica:
Leto:
Zbirka:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Delo prinaša besediloslovno analizo govorjenega diskurza. V ospredju zanimanja so načini, po katerih se v spontani neformalni konverzaciji vzpostavlja besedilna koherenca, ter analizirane okoliščine, ki vplivajo na to, ali je konverzacija koherentna ali ne. Prikazana so tudi kohezivna sredstva in načini, kako se v konverzaciji vzpostavljajo kohezivne vezi ter gradi (ko)referenčna mreža. Uporabljeni so štirje sodobni pristopi k analizi diskurza: pragmatična perspektiva, konverzacijska analiza, besediloslovje in funkcijsko jezikoslovje.

Avtorica v delu dokazuje naslednji hipotezi:

1. Govorjena komunikacija, ki ne propade, je uspešna, ne glede na to, kako se govorjeni diskurz na pogled zdi nekoherenten. To pomeni, da morajo v njej poleg že znanih koherentnih sredstev, ki obstajajo v pisnem jeziku, npr. vprašanja, inference, kohezivna sredstva ipd., obstajati tudi drugačna sredstva.

2. Značilnosti govorjenega jezika, kot so napačni začetek oklevanja, ponavljanja, raba diskurzivnih označevalcev, zapolnjeni in tihi premori ipd., imajo v diskurzu določene funkcije, ki pripomorejo h koherentnosti komunikacije.

Raziskava na spontanih govorjenih narečnih besedilih je pokazala, da obstajajo v govorjenem diskurzu sredstva za vzpostavljanje in vzdrževanje besedilne koherence, ki jih v pisnem diskurzu ni, npr. polifoni pogovor, konverzacijski duet, spontana dopolnitev. Hkrati se je pokazalo, da govorci tudi nekatere značilnosti govorjenega jezika, npr. ponavljanja, uporabijo za to, da podkrepijo koherentnost svojega sporočila. Druge značilnosti, npr. napačni začetek, pa kažejo na njihove mentalne procese, kako načrtovano sporočilo najustrezneje posredovati, da bo pravilno razumljeno. To spet pripomore h koherentnosti tvorčevega sporočila, s čimer se je potrdila druga hipoteza, da imajo značilnosti govorjenega jezika v spontanem govorjenem diskurzu določeno funkcijo, to je, da jih govorec uporabi z določenim namenom. Raziskava je tudi pokazala, da je potrebno ločevati med besedilno koherenco in kohezijo, saj predstavljajo kohezivna sredstva le eno od skupin koherentnih sredstev.

Analiza govorjenega diskurza temelji na korpusu transkribiranih narečnih pogovorov, posnetih v Brdih v letih 1994–2004.

Kazalo vsebine

1 UVOD

1.1 Utemeljitev izbire teme

1.2 Besedila

1.3 Brda

1.4 Briško narečje

1.5 Informanti

1.6 Znaki za zapis

2 DISKURZIVNA ANALIZA

2.1 Diskurzivna analiza kot krovni pojem za več teorij o naravi

in delovanju človekove komunikacije

2.2 Pristopi k analizi diskurza

2.2.1 Metoda etnografske analize

2.2.2 Metoda interakcijske sociolingvistične analize

2.2.3 Metoda kritične diskurzivne analize

2.2.4 Metoda konverzacijske analize

2.2.5 Pragmatika

2.3 Besediloslovje

2.4 Funkcijsko jezikoslovje

3 GOVORJENI DISKURZ

3.1 Proučevanje govorjenega jezika na Slovenskem

3.2 Govorjeni in pisni diskurz

3.3 Konverzacija

3.3.1 Asimetrična konverzacija

3.4 Zapis govorjenega diskurza

3.4.1 Definicija izreka v govorjenem diskurzu

3.4.2 Problem postavljanja ločil v govorjenem diskurzu

3.5 Strukturne enote konverzacije

3.5.1 Dejanje

3.5.2 Korak

3.5.3 Vloga

3.5.4 Izmenjava

3.5.5 Transakcija

3.6 Značilnosti govorjenega diskurza

3.6.1 Oklevanje

3.6.2 Premori

3.6.3 Prekrivajoči govor

3.6.4 Ponavljanja

3.6.5 Skladenjske nedoslednosti

3.6.6 Spreminjanje skladenjske podobe izreka med procesom izrekanja

3.6.7 Vrinjene strukture

3.6.8 Dodane strukture

3.6.9 Elipsa

3.6.10 Diskurzivni označevalci

3.6.11 Zvalniki

3.6.12 Premi govor

4 BESEDILNA KOHERENCA

4.1 Opredelitev besedilne koherence

4.2 Ali kohezivnost besedila predpostavlja tudi njegovo koherentnost in nasprotno?

4.3 Vzpostavljanje koherence kot kooperativne in kolektivne dejavnosti

4.4. Vzpostavljanje in ohranjanje koherence v konverzaciji

4.4.1 Vprašanja

4.4.2 Spontana dopolnitev

4.4.3 Nasprotovanje

4.4.4 Polifoni pogovor

4.4.5 Ponavljanja

4.5 Motena koherenca

4.6 Različnost koherenc

4.6.1 Neujemanje med govorčevim nameravanim pomenom

in poslušalčevo interpretacijo tega

4.6.2 Nezavedno nerazumevanj na strani sprejemnika oziroma govorca B

4.7 Okvirji kot globalni vzorci védenja

4.8 Vloga inferenc pri vzpostavljanju koherence besedila

4.8.1 Kdaj so vezi med propozicijami lahko implicitne?

4.9 Lokalna in globalna koherenca

4.9.1 Homogenost lastnosti in referenčna enakost

4.9.2 Načelo pričakovane normalnosti

5 BESEDILNA KOHEZIJA

5.1 Opredelitev besedilne kohezije

5.2 Kohezivne vezi

5.3 Kohezivna sredstva

5.4 Referenca

5.4.1 Opredelitev pojma

5.4.2 (Ko)referenčna sredstva

5.4.3 Koreferenčna veriga

5.5 Paralelizem

5.6 Diskurzivni označevalci

5.6.1 Konektor in

5.6.2 Besedna zveza tako da

5.6.3 Medmetna frazema marija marija in dio dio

5.6.4 Diskurzivni označevalci in argumentacija

5.7 Elipsa

5.7.1 Sistemska elipsa

5.7.2 Nesistemska elipsa

5.8 Tematska progresija

5.9 Prozodija

5.10 Nebesedilna referenca – deiktika

5.10.1 Nebesedilna referenca in besedilne zvrsti (registri)

5.10.2 Deiktične kategorije

5.10.3 Popolni in delni deikti

5.10.4 Prvotni in drugotni deikti

5.10.5 Deiktične in nedeiktične funkcije deiktov

5.10.6 Od nebesedilne k besedilni referenci

6 ZAKLJUČEK

POVZETEK

VIRI IN LITERATURA

Navedene spletne strani

Stvarno kazalo

Imensko kazalo

PRILOGE

Priloga 1: BESEDILA

Prvo besedilo

Drugo besedilo

Tretje besedilo

Priloga 2: SLOVARČEK STROKOVNIH IZRAZOV

SUMMARY

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-005-0

Specifikacija

mehka vezava • 17 × 24 cm • 210 strani