Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen.
Avtor:
Domen Krvina
Leto:
2018
Monografija prinaša prvi celovit opis kategorije glagolskega vida v sodobni slovenščini. Izpostavljena in gradivno podrobno proučena sta zlasti medsebojno prepletena besedotvorni in pomenski vidik, na več mestih pa ju spremlja tudi skladenjski vidik. Čeprav je v slovenščini spreminjanje vida (dovršnik v nedovršnik ali obratno) pri prehajanju med različnimi situacijami v besedilu nekoliko manj izrazito kot npr. v ruščini, pa jo kategorija vida kljub temu izrazito zaznamuje. V SSKJ so bile tako ob veliki zbližanosti posameznih pomenov glagolov nasprotnega vida razlage usklajene tako, da se razlikujejo le v vidu. Za takšen odnos v vsaj enem pomenu glagolov nasprotnega vida se predlaga poimenovanje vidsko razmerje – pojavlja se ne le v odnosu med glagolskimi sestavljenkami in njihovimi izpeljankami (npr. sestaviti : sestavljati), temveč tudi med nepredponskimi nedovršniki in sestavljenkami s predponskimi obrazili z visokim vidskorazmernim potencialom (npr. kuhati : skuhati, brisati : pobrisati/obrisati, pisati : napisati; kašljati : zakašljati).
Gradivsko je analizirana druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja SSKJ (SSKJ2), ki zajema obdobje od slovenskih klasikov sredine 19. stoletja do vključno prvega desetletja 21. stoletja. Glagoli, ki jih vsebuje, so bili z vidskega vidika v celoti pregledani ročno. Dopolnilno gradivo predstavljajo besedilni korpusi sodobne slovenščine, zlasti Gigafida.
Kazalo vsebine
Predgovor
0 Uvod
0.1 Glagolski vid v slovanskih jezikih
0.2 Pregled pomembnejših pristopov k raziskovanju glagolskega vida v slovanskih jezikih
0.2.1 Strukturalistični pristop
0.2.2 Kognitivistični pristop
0.2.3 Leksikološko-leksikografski pristop
0.3 Združeni (eklektični) pristop: temelj za izvedbo raziskave
0.3.1 Nova terminologija (vidsko razmerje)
0.4 Obravnava kategorije vida na več ravneh – besedotvorni, skladenjski in pomenski
0.4.1 Besedotvorna oz. morfemska raven (izpostavljen je besedotvorni vidik)
0.4.2 Skladenjska raven (izpostavljen je skladenjski, širše besedilni vidik)
0.4.3 Pomenska raven
0.5 Seznam pogosto rabljenih kratic, simbolov in poimenovanj
I Besedotvorje: predponsko-priponski sistem slovenskega glagola in njegove vidske lastnosti
I.0 Uvod
I.1 Izvor pomena pri glagolskih predponskih obrazilih
I.1.1 Vezanost pomena predponskih obrazil na prostorske (in časovne) razsežnosti
I.1.2 Prostorsko-smerna moč predponskih obrazil
I.1.3 Pomensko in vezljivostno zamejevalna moč predponskih obrazil
I.2 Ohranitev pomena glagolskih sestavljenk in nastanek drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank
I.2.1 Skladenjska okolja, ki zahtevajo rabo zlasti nedovršnika [(→) NDV + DV –]
I.2.2 Neobstoj drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank in nadomestna izrazna sredstva
I.2.3 Neobstoj drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank in neučinkovitost nadomestnih izraznih sredstev
I.3 Oslabitev pomenotvornosti predponskih obrazil
I.3.1 Podrobnejša obrazložitev vidskorazmernega potenciala oz. blizuzgoljvidskosti po posameznih predponskih obrazilih
Povzetek sklopa
II Pomen: leksikološko-leksikografski vidik
II.1 Dosedanje (slovarsko) prikazovanje medleksemskih vidskih odnosov
II.1.1 V ruščini in poljščini
II.1.2 V slovenščini: SSKJ
II.2 Različne stopnje (padajoča trdnost, medsebojna vsebovanost členov) vidskega razmerja
II.2.1 Delati, da – narediti, da oz. X delati Y [da bi naredil Y] – X narediti Y [in prej je moral delati Y] > Y je narejen. Značilne lastnosti
II.2.2 Postajati Y – postati Y oz. z X se dogajati Y [in verjetno se bo zgodilo Y] – z X se zgoditi Y [in verjetno se je prej dogajalo Y] > X je Y-stanje. Značilne lastnosti
II.2.3 Dajati, delati N – dati, narediti nn oz. (X) dajati, delati N [= n1 + n2 + ... nn] – (X) dati, narediti nn. Značilne lastnosti: ponavljalnost, možnost prehoda v vrste glagolskega dejanja > delno odprta meja vidskega razmerja
II.2.4 Stopnje vidskega razmerja in predvidevanje obstoja, potrebe po slovarski vključitvi komplementarnih členov. Kriteriji
II.3 Skladenjski vidik: so vidskorazmerne le tiste vidske rabe, ki predstavljajo temelj za določanje vidskega razmerja?
Povzetek sklopa
Povzetek
Abstract
Резюме
Streszczenie
Viri in literatura
