Title:
Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen
Author:
Year:
Compilation:
Keywords:
Language(s):
Description

The monograph provides the first comprehensive description of the category of verbal aspect in modern Slovene. The functioning of verbal aspect on the word-formation and semantic levels, which are closely intertwined, is examined in detail, while the syntactic level complements them frequently. Although in Slovene the change of verbal aspect (perfective : imperfective or vice versa) in transition between different syntactic contexts is somewhat less pronounced than, for example, in Russian, the category of verbal aspect nevertheless remains an important part of its grammatical system. Thus, in the SSKJ (The Dictionary of the Slovenian Standard Language) one can observe the unification of dictionary definitions in cases where semantic difference between the meanings of the verbs of opposite aspect approaches 0 (aspectual correlates). Such a relationship in at least one of the meanings of the verbs of opposite aspect is termed aspectual correlation – it occurs not only in the relationship between verbal derivatives by prefixation and their derivations (e. g. sestaviti : sestavljati), but also between non-prefixed imperfectives and derivatives by prefixation containing prefixes with high aspectual-correlation potential (e. g. kuhatiskuhati, brisatipobrisati/obrisati, pisatinapisati; kašljatizakašljati).

Table of content

Predgovor

0 Uvod
   0.1 Glagolski vid v slovanskih jezikih
   0.2 Pregled pomembnejših pristopov k raziskovanju glagolskega vida v slovanskih jezikih
         0.2.1 Strukturalistični pristop
         0.2.2 Kognitivistični pristop
         0.2.3 Leksikološko-leksikografski pristop
   0.3 Združeni (eklektični) pristop: temelj za izvedbo raziskave

         0.3.1 Nova terminologija (vidsko razmerje)
   0.4 Obravnava kategorije vida na več ravneh – besedotvorni, skladenjski in pomenski
         0.4.1 Besedotvorna oz. morfemska raven (izpostavljen je besedotvorni vidik)
         0.4.2 Skladenjska raven (izpostavljen je skladenjski, širše besedilni vidik)
         0.4.3 Pomenska raven
   0.5 Seznam pogosto rabljenih kratic, simbolov in poimenovanj

 

I Besedotvorje: predponsko-priponski sistem slovenskega glagola in njegove vidske lastnosti
  I.0 Uvod
  I.1 Izvor pomena pri glagolskih predponskih obrazilih
       I.1.1 Vezanost pomena predponskih obrazil na prostorske (in časovne) razsežnosti

       I.1.2 Prostorsko-smerna moč predponskih obrazil

       I.1.3 Pomensko in vezljivostno zamejevalna moč predponskih obrazil
  I.2 Ohranitev pomena glagolskih sestavljenk in nastanek drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank
       I.2.1 Skladenjska okolja, ki zahtevajo rabo zlasti nedovršnika [(→) NDV + DV –]
       I.2.2 Neobstoj drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank in nadomestna izrazna sredstva
       I.2.3 Neobstoj drugostopenjskih vidskorazmernih izpeljank in neučinkovitost nadomestnih izraznih sredstev
  I.3 Oslabitev pomenotvornosti predponskih obrazil
       I.3.1 Podrobnejša obrazložitev vidskorazmernega potenciala oz. blizuzgoljvidskosti po posameznih predponskih obrazilih

  Povzetek sklopa

 

II Pomen: leksikološko-leksikografski vidik
   II.1 Dosedanje (slovarsko) prikazovanje medleksemskih vidskih odnosov
         II.1.1 V ruščini in poljščini
         II.1.2 V slovenščini: SSKJ
  II.2 Različne stopnje (padajoča trdnost, medsebojna vsebovanost členov) vidskega razmerja
        II.2.1 Delati, da – narediti, da oz. X delati Y [da bi naredil Y] – X narediti Y [in prej je moral delati Y] > Y je narejen. Značilne lastnosti
        II.2.2 Postajati Y – postati Y oz. z X se dogajati Y [in verjetno se bo zgodilo Y] – z X se zgoditi Y [in verjetno se je prej dogajalo Y] > X je Y-stanje. Značilne lastnosti
        II.2.3 Dajati, delati N – dati, narediti nn oz. (X) dajati, delati N [= n1 + n2 + ... nn] – (X) dati, narediti nn. Značilne lastnosti: ponavljalnost, možnost prehoda v vrste glagolskega dejanja > delno odprta meja vidskega razmerja
        II.2.4 Stopnje vidskega razmerja in predvidevanje obstoja, potrebe po slovarski vključitvi komplementarnih členov. Kriteriji
  II.3 Skladenjski vidik: so vidskorazmerne le tiste vidske rabe, ki predstavljajo temelj za določanje vidskega razmerja?

  Povzetek sklopa

 

Povzetek
Abstract
Резюме
Streszczenie
Viri in literatura

Imensko kazalo
Stvarno kazalo

Razčlenjeno kazalo

 

More ...

Publishing House

Založba ZRC

ISBN

978-961-05-0074-2

Specifications

paperback • 14,5 × 21 cm • 276 pages

Price

18,00 EUR (Regular)