Standard language management in Croatia and Central Europe from 1945 to the present

Glavni cilj predlaganega raziskovalnega projekta je izdelati primerjalni sociolingvistični opis, analizo in kritiko jezikovne kodifikacije na Hrvaškem, v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in Poljskem od leta 1945 do danes. Gre za države, katerih jeziki so bili standardizirani v podobnih družbeno-zgodovinskih kontekstih in kjer ima jezikovna kodifikacija še danes velik družbeni ugled.

Raziskava bo zajela tri glavne oblike jezikovne kodifikacije: pravopisno, slovnično in leksikalno. Poleg ključnih kodifikacijskih del bo analiza osredotočena tudi na periodiko, v kateri so bile objavljene reakcije na ta dela in polemike o njih, ter na različne zgodovinske vire, ki odražajo jezikovno politiko in ideologijo, na kateri temelji jezikovna kodifikacija.

Metodološko se bo raziskava opirala na teorijo upravljanja jezika ter poststrukturalistični pristop k jezikovni politiki in jezikovnemu načrtovanju, za katerega sta značilni dve glavni predpostavki: prva, da organizirani posegi v jezik ne bi smeli biti izvedeni monološko "od zgoraj", in druga, da noben poseg v jezik ni vrednostno in ideološko nevtralen.

V skladu s tem bodo opisane spremembe v jezikovni kodifikaciji v omenjenem obdobju, način njihove argumentacije in kritike, kako so jih dojemali in sprejemali govorci ter kakšen je bil njihov odnos do dejanske rabe jezika. Poseben poudarek bo namenjen tudi rekonstrukciji političnih in ideoloških vplivov na jezikovno kodifikacijo.

Primerjalni pristop bo omogočil oblikovanje posplošitev za vse jezike, ki so predmet raziskave. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju upravljanja s standardnim jezikom v Srednji Evropi, hkrati pa bodo imeli tudi praktično vrednost za aktualno prakso jezikovne kodifikacije na Hrvaškem in širše v regiji.