Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini

Sodobne raziskave obravnavajo priseljene v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine v drugi polovici 20. in v 21. stoletju, precej manj pa je znano, da so se ljudje preseljevali tudi iz Slovenije v Bosno in Hercegovino od 19. stoletja naprej. Najpogostejši razlog je bil ekonomski, torej zaposlitev. Preseljevanje iz tega razloga je bilo pomembno tudi v 20. stoletju, vendar je to čas, ko je pogostejši migracijski pojav v obratno smer: več ljudi se preseljuje iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. V 21. stoletju se v Slovenijo preseli največ ljudi ravno iz te države. Najpogostejši razlog je iskanje zaposlitve, takoj zatem pa združevanje družine. 

Nekateri potomci izseljenih iz Slovenije v Bosno in Hercegovino se v 21. stoletju združujejo v slovenskih društvih. Na območju Bosne in Hercegovine deluje 10 slovenskih društev, eno najbolj dejavnih je Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka. Med tem društvom in slovenskimi organizacijami (npr. ZRC SAZU, DRPD Novo mesto) poteka tesno sodelovanje. V Bosni in Hercegovini poučujejo potomce slovenskih izseljencev v okviru dopolnilnega pouka slovenščine tri učiteljice, financirane iz Slovenije, tam delujejo trije lektorati. Delovanje društev, učiteljic dopolnilnega pouka slovenščine in lektorjev ter njihovo skupno sodelovanje, je naše področje raziskovanja.

Raziskovalci bodo v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji opravljali terensko delo (polstrukturirani intervjuji z odgovornimi ali s sodelujočimi v omenjenih organizacijah). V splošnih in univerzitetnih knjižnicah bodo pregledali sezname tiskanih publikacij, izdanih v Bosni in Hercegovini v slovenščini po letu 1995. Organizirana bosta dva mednarodna znanstvena sestanka (2021 v Bosni in Hercegovini, 2022 v Sloveniji) in za objavo pripravljeni dve objavi.