Aktualna raba pregovornih izrazov slovenskega jezika: korpusni in slovaropisni vidik

Projekt se opira na razvoj frazeologije in v tem okviru posebno na napredek v proučevanju njenega žanrskega dela (paremiologije), ki se ukvarja s pregovori in sorodnimi izrazi. Njegov cilj je vzpostaviti celostno in sodobno jezikoslovno obravnavo pregovornega fonda slovenščine z vidika aktivne rabe ter oblikovnih in pomenskih značilnosti pregovornih oz. paremioloških izrazov. Vodja projekta se bo oprl na svoje dosedanje raziskave jedra najbolj poznanih in pogostih pregovornih izrazov v slovenščini, ki jih je leta 2017 predstavil tudi v znanstveni monografiji z naslovom Paremiološki optimum. S pomočjo tega znanja bo vzpostavil merila za obravnavo treh veliko številčnejših množic pregovornih izrazov: 1. teh, ki so med najmanj pogostimi in poznanimi, vendar so v sodobnem jeziku še prisotni; 2. teh, ki jih zaradi pomanjkanja sodobnih zgledov rabe lahko obravnavamo kot zastarele pregovorne izraze, 3. teh, ki so manj številni zaradi novejšega nastanka ali pa, ker so bili nedavno izposojeni iz drugih jezikov (vendar ne gre le za priložnostne prevode tujih enot). Projekt prinaša teoretično in metodološko trden načrt za jezikoslovno analizo vseh teh treh skupin slovenskih pregovornih izrazov. V okviru prvih faz projekta bodo ugotovljene glavne teoretične smernice za slovarski prag specializiranega paremiološkega slovarja in izdelani metodološki nastavki za kritično jezikoslovno obravnavo tega gradiva; oboje je v svetovnem merilu redkost, saj se paremiologija kljub svojemu skokovitemu napredku v zadnjih letih na žalost še vedno izmika precizni slovaropisni obravnavi. Poudariti je treba, da so trenutno dostopne zbirke pregovornih izrazov v slovenščini bogate, vendar sestavljene na način, ki ne ustreza sodobnim frazeološkim standardom. Izmed mnogih pomanjkljivosti izpostavimo samo vprašanje aktualne rabe in nekritičnega prepisovanja neaktualnih enot iz starejših zbirk. Posamezne enote paremiološkega gradiva bodo v nadaljnjih fazah projekta razvrščene glede na to, ali z uporabo trenutno dostopnih (zlasti korpusnih in anketnih) orodij izpolnjujejo merilo aktualnosti rabe ter merilo pomenske določljivosti s pomočjo sobesedila. V obravnavo bo vključeno okoli 200 enot iz štirih bistveno različnih virov: dveh zbirk iz 20. stoletja ter dveh naborov enot, ki sta nastala s pomočjo vprašalnika za vzpostavitev paremiološkega optimuma. Pričakujemo lahko, da del enot ne bo ustrezal nobenemu izmed omenjenih meril, del bo ustrezal le enemu, del pa obema meriloma. Zavedamo se tudi pomena in raziskovalnega potenciala popolnoma zastaranih paremioloških enot ter aktualnih vendar do te mere redkih enot, da jih je v danem trenutku težko opremiti z znanstveno korektno razlago pomena, temveč kvečjemu z domnevami oziroma rekonstrukcijami pomenov. Razvrščanje paremioloških enot po navedenih merilih zato ni razmejevanje enot, ki se jim je vredno posvečati, od enot, ki se jim ni – ravno nasprotno – gre za razvrščanje paremioloških enot glede na različne načine, na katere bi se jim bilo treba v prihodnosti posvetiti bodisi iz diahronega bodisi sinhronega vidika. Iz paremioloških enot, ki bodo ustrezale tako merilu aktualne rabe kot tudi merilu pomenske določljivosti, bo v zadnjih fazah projekta nastal prvi prirastek rastočega slovarja pregovornih izrazov slovenskega jezika v okviru slovaropisnega portala Fran.