Knjiga poletja
Kljub temu, da je poletje večinoma čas morskih dopustov, se letos s knjigo julija in avgusta podajamo na izlet v domače kraje. Rado se namreč zgodi, da nanje kar pozabimo, češ »saj jih tako ali tako že poznamo«. Toda – ali ste vedeli, da je med ogrskimi Slovenci še danes živ prav poseben knjižni jezik? Ker predvidevamo, da je za večino nas, ki živimo bližje t. i. »centralni« Sloveniji, to dejstvo bolj kot ne novo, smo za poletno čtivo določili Slovar stare knjižne prekmurščine, ki je v tretjem natisu izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Slovar je nedvomno izčrpen vir tega posebnega jezika. V njem je prikazano besedje, uporabljeno v nadnarečnem pokrajinskem knjižnem jeziku, ki se je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od prve knjige leta 1715 do združitve Prekmurja s preostalo Slovenijo v skupni državi leta 1919. Avtor slovarja, Vilko Novak, je besede in besedne zveze črpal iz 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del prekmurskih piscev 18. in 19. stoletja. Največ je verskih besedil (11), sledijo učbeniki in vzgojne knjige, nekaj besedil pa obravnava zgodovino in ljudske običaje.
Tu si zastavimo vprašanje, kako je iz govorjene prekmurščine med ogrskimi Slovenci nastal standardni jezik v obliki knjižne prekmurščine. Največji razlog tiči v močni izoliranosti od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje cirilo-metodijske jezikovne in kulturne tradicije, zato knjižni jezik izkazuje tudi vzporednice z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Govorjena prekmurščina se je standardizirala zlasti v obdobju po sprejetju protestantizma in njegovem hkratnem zatonu v drugih delih Slovenije. Ločeno upravno in versko življenje je tako zahtevalo tudi začetek izdajanja knjig v novem lastnem knjižnem jeziku in s tem njegov intenzivni razvoj. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil, najpomembnejši pa so svetopisemski prevodi: celotni prevod Nove zaveze in Davidovega psaltra. Močno so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega slovstva, ki se prav tako ponaša z vsebinsko premišljenim književnim programom, obsegajoč tudi vzgojna in izobraževalna dela.
Ker knjižna prekmurščina živi še danes, npr. kot obredni jezik pri evangeličanih ter kot publicistični in umetnostni jezik v delih prekmurskih avtorjev, Slovar nima le zgodovinske vrednosti, temveč predstavlja aktualen vpogled v bogastvo tega posebnega knjižnega jezika. Čtivo bo zato zanimivo vsem, ki cenijo jezikovno raznolikost slovenščine. Po polovični ceni bo vse do 31. avgusta na voljo v Azilu, Maksu in na spletu, vabljeni!
Želimo vam nadvse lepo poletje!