Izjava o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih
Ta izjava je naslovljena na Evropsko komisijo in Evropski parlament kot prošnja za podporo nacionalnim vladam pri zagotavljanju dostopa do medijskih vsebin in komunikacijskih naprav v jezikih njihovih državljanov.
Izjava o dostopu do medijskih vsebin in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih
Članice Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL) ugotavljajo, da so se razmere za evropske jezike v digitalni dobi bistveno spremenile in da evropski državljani vse bolj potrebujejo dostop do elektronskih komunikacijskih naprav in medijev v svojem jeziku.
Združenje EFNIL je zaskrbljeno, da jezikovne prakse mednarodnih korporacij omejujejo jezikovno raznolikost Evropske unije, ogrožajo ohranjanje evropske večjezičnosti in niso v skladu z načeli Resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi (2018/2028 (INI)).
Jezikovne prakse mednarodnih korporacij posegajo v nacionalno jezikovno zakonodajo in standardizacijsko delo. Mednarodne korporacije, ki prodajajo elektronske komunikacijske naprave v Evropski uniji, evropskim potrošnikom v vseh primerih ne omogočajo izbire vseh uradnih jezikov Evropske unije ali uradnih regionalnih jezikov držav članic v elektronskih komunikacijskih napravah, kot so črkovalniki, samodejni prevajalniki in druge programske rešitve, ki temeljijo na jezikovni tehnologiji in se prodajajo samostojno ali kot del druge naprave ali izdelka.
Ugotavljamo tudi, da celo v primeru, ko je na voljo jezikovna podpora, vsi izdelki jezikovne tehnologije ne upoštevajo in podpirajo uradnih nacionalnih pravil za črkovanje, slovnico, terminologijo itd., ki jih morajo upoštevati javne ustanove v večini evropskih držav.
Enako velja za ponudnike pretočnih storitev, ki svoje izdelke in vsebine ponujajo po svetovnem spletu. Nekatera podjetja na evropskem trgu ponujajo izdelke in storitve, ki uporabniku omogočajo izbiro med več različicami angleščine, vendar ne nudijo podnapisov ali sinhronizacije za vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije ali ne omogočajo dodajanja jezikovnih vtičnikov (črkovalnikov itd.) za jezike, ki jih ne podpirajo.
Evropska unija mora svojim državljanom zagotoviti dostop do medijskih platform in storitev v vseh evropskih nacionalnih in regionalnih jezikih. Evropsko unijo pozivamo, naj ustrezne direktive (npr. Direktivo 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, Direktivo 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve) prilagodi tem razmeram.
Bojimo se, da bo pomanjkanje dostopnosti priljubljenih medijskih vsebin v nacionalnih in regionalnih jezikih zmanjšalo vlogo jezikov, ki niso podprti. Obstaja resna nevarnost, da se bosta položaj in uporaba teh jezikov vsaj v nekaterih delih družbe spremenila v korist prevladujočih jezikov. To lahko še posebej prizadene otroke, ljudi, ki se spoprijemajo z izzivi pri učenju uradnih državnih jezikov, in osebe, ki delajo ali študirajo na področjih, na katerih se je angleščina že uveljavila kot prevladujoči jezik, na primer na področju tehnologije in znanosti.
Menimo, da lahko nedavni razvoj umetne inteligence, npr. uporaba velikih jezikovnih modelov, te smeri razvoja še pospeši, saj je dostopnost, zlasti pa kakovost in učinkovitost velikih jezikovnih modelov v drugih jezikih kot angleščina, že zdaj precej omejena.
Poziv k ukrepanju
EFNIL zato poziva k pobudi na evropski ravni, ki bi zahtevala spoštovanje nacionalne zakonodaje povsod, kjer se evropskim državljanom nudijo medijske vsebine ali komunikacijske naprave, in tako podprla evropske vlade pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev dostopa do tehnologije za vse državljane v njihovem jeziku.
Primeri nezadostnih digitalnih storitev v uradnih evropskih jezikih
Spletne pretočne storitve, kot so Netflix, Disney+, Amazon Prime
Evropska zakonodaja (Direktiva 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah) od medijskih podjetij zahteva, da zagotovijo ustrezen prevod svojih vsebin v uradni(e) jezik(e) države, v kateri je njihovo podjetje registrirano. Vendar ima lahko ponudnik storitev s pojavom spletnih vsebin, zlasti storitev spletnega pretakanja, sedež v eni državi, izdelke in storitve pa prodaja po vsej Evropi. Zato je zagotavljanje ustreznega prevoda vsebin v druge jezike prepuščeno tržnim mehanizmom, ki običajno izključujejo jezike z manjšim številom govorcev ali zagotavljajo vsebine zelo nizke jezikovne kakovosti (samodejno prevedeni podnapisi itd.). Na ta način ima veljavna zakonodaja EU nezaželen stranski učinek, saj spodbuja neupoštevanje nacionalnih jezikovnih določb, katerih cilj je zaščititi interese državljanov.
Ta težava se nanaša, na primer, na uradne jezike v Sloveniji, na Hrvaškem, v Estoniji, Litvi, Latviji in Estoniji.
Črkovalniki v storitvah, kot so Google Documents, Apple OS
Številni črkovalniki temeljijo izključno na umetni inteligenci in verjetnostih, zbranih iz naključnih virov, ter ne upoštevajo pravil posameznih jezikov. Predlagano črkovanje je pogosto napačno ali nepotrebno. Tak primer je črkovalnik v Googlovih dokumentih, ki ne upošteva uradnih pravopisnih pravil za slovenščino. Tudi če so bili za uradno priznani jezik razviti visokokakovostni črkovalniki ali podobni izdelki na nacionalni ravni, mednarodni ponudniki sistemov, kot sta Microsoft in Google, ne omogočajo združevanja s temi orodji, ki bi se uporabljala kot posamezni ali lokalni vtičniki.
Težava se nanaša, na primer, na uradne jezike na Norveškem (nova norveščina), v Sloveniji ter na številne manjšinske jezike, regionalne jezike in uradno priznane jezike v vseh delih Evrope, na primer grenlandščino.
Uporabniški vmesniki na pametnih napravah, kot so Apple OS, iOS in Android
Naprave pametnih telefonov Apple ne ponujajo podpore 5 od 24 uradnih jezikov EU na vmesnikih pametnih naprav, kot so Apple OS, iOS, Carplay itd.
Ta težava se nanaša, na primer, na estonščino, latvijščino, malteščino in slovenščino.
Malteščine prav tako ni na seznamu privzetih jezikov sistema Android, uradno pisanje in branje krajevnih imen in imen ulic v malteščini pa nista na voljo v aplikaciji Google Zemljevidi.
Zavedamo se, da novejše različice in posodobitve storitev občasno vključujejo več jezikov, vendar je sedanje stanje, ko morajo celo uporabniki uradnih jezikov EU čakati od 4 do 8 let, preden je nova tehnologija na voljo v njihovem maternem jeziku, popolnoma nesprejemljivo.
Sprejela generalna skupščina EFNIL 23. septembra 2024.