Kopičenje ločil je v slovenski skladnji omejeno na peščico primerov. Ločila, ki se znotraj povedi pojavljajo v vašem primeru (vejica, uklepaj, zaklepaj in podpičje) si sicer lahko neposredno sledijo, vendar z omejitvami. Za zaklepajem lahko stoji tako vejica kot podpičje, vendar le, če ni vejice ali podpičja že pred uklepajem. S tem sem posredno že odgovorila na dilemo, ali sta vejici v spodaj podčrtanih zaporedjih krepko zapisanih ločil v vašem zgledu ustrezni:

• Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej); tisti, ki je pozneje podvomil, (Tomaž); tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa, (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).

Čeprav vejica, ki ste jo napisali, v obeh primerih skladenjsko gledano res zaključuje stavčni prilastek, pa je v tem primeru ne napišemo, saj se vsebina oklepaja nanaša na celotno pred njim zapisano zvezo – tako odnosnico kot ki-stavek. V prvem zgoraj podčrtanem primeru vejica, ki zaključuje stavčni prilastek, »preskoči« oklepaj, vendar hkrati tudi sovpade s podpičjem, ki je bilo za ločevanje kompleksnih naštevalnih enot uporabljeno že za prvim členom in je na tem mestu močnejše ločilo. Podpičje torej tukaj opravlja dvojno vlogo: zaključuje ki-stavek in označuje mejo med daljšimi skladenjskimi enotami, ki tvorijo naštevalni niz.

Nekoliko drugačna je druga podčrtana zveza. Preden ugotovimo, kako je tukaj s stavo ločil, zapišimo vaš primer še na dva načina: a) zgolj z vejicami in b) brez ki-stavkov, vendar s podpičji.

a) Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej), tisti, ki je pozneje podvomil (Tomaž), tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa (Natanael), in Natanaelov prijatelj (Filip).

Vejica za prvim zaklepajem opravlja zgolj vlogo ločevanja naštevalnih enot, vejica za drugim zaklepajem opravlja dvojno vlogo: zaključuje stavčni prilastek in ločuje naštevalne enote, vejica za tretjim zaklepajem pa zgolj zaključuje stavčni prilastek, saj zadnjo naštevalno enoto uvaja veznik in.

b) Ostali štirje pa so: pri vseh osovraženi pobiralec davkov (Matej); večni in nepoboljšljivi dvomljivec (Tomaž); bivajoči pod drevesom (Natanael) in Natanaelov prijatelj (Filip).

Kot vidimo, v tem primeru (ki sem ga, da bi bila raba podpičij vsaj približno smiselna, precej preoblikovala) pred zadnjim naštevalnim členom ni ločila, saj po njem ni potrebe. Nekoliko je sicer nenavadno, da so prejšnji naštevalni členi tako izrazito ločeni med seboj s podpičji, zadnja člena pa tesno povezana z veznikom in, a ravno zaradi uporabe tega veznika druge možnosti ni. Lahko pa bi veznik in izpustili oziroma ga nadomestili s podpičjem (slogovno bi bila taka možnost bolj enovita).

V vašem dejanskem zgledu bi za tretjim zaklepajem – skladenjsko gledano – torej potrebovali le vejico, ki zaključuje ki-stavek. Vendar pa je zaradi slogovne enotnosti bolje uporabiti podpičje, kakor ste ga dejansko že sami zapisali. Tretja možnost pa je, da ob tem izpustite tudi veznik in. Če vse tri možnosti tudi zapišem:

• /.../ tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa (Natanael), in Natanaelov prijatelj (Filip).
• /.../ tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).
• /.../ tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa (Natanael); Natanaelov prijatelj (Filip).

Tina Lengar Verovnik (september 2014)