okoli/okrog

Besedi okoli in okrog sta kot besedni vrsti lahko prislov ali predlog in sta v obeh vlogah v večini primerov tudi pomensko zamenljivi. Načeloma je torej mogoče reči:

1. v vlogi prislova: okoli/okrog se zavrteti; okoli/okrog se obrniti, se ozreti; okoli/okrog hoditi, letati; okoli/okrog poizvedovati, praviti; okoli/okrog postopati, se potikati, se potepati; daleč okoli/okrog; okrog/okoli po svetu; od takrat je minilo okoli/okrog 10 let; okoli/okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okoli/okrog sto kilogramov; star je okoli/okrog šestdeset let;

2. v vlogi predloga: družba je zbrana okoli/okrog mize; ozreti se okoli/okrog sebe; pride okoli/okrog desetih; okoli/okrog novega leta.

Besedi okoli/okrog sta vzajemno zamenljivi tudi v nekaterih trdnejših zvezah s samostojnim pomenom, kot npr.:

• okoli in okoli/okrog in okrog obdan;
• obrniti se, zasukati se okrog in okrog/okoli in okoli;
• okoli/okrog prinesti, prinašati koga (‘prevarati, goljufati’);
•  okoli/okrog hoditi (‘pojavljati se’);
• okoli/okrog govoriti (‘razglašati’).

Kljub temu pa je, kot kaže jezikovna raba, izbira ene ali druge možnosti v povezavi z nekaterimi besedami preferenčna. Tako denimo uporabljamo okoli/okrog divjati, vendar:

•  brez miru okrog (nikoli okoli) divjam;
•  paradirati okrog (redko okoli) v čem/s čim;
• opeči meso (ipd.) okrog in okrog (redko: okoli in okoli).

Raba tudi kaže, da za označevanje približnosti dogodka, kadar ob njem navajamo uro, navadno (čeprav ne izključno) uporabljamo predlog okoli, npr.

•  v Mariboru se je v petek okoli 13.30 pripetila prometna nezgoda.

SSKJ rabe kot hrup okoli/okrog previsokih zaslužkov, prizadevati si okoli/okrog zvišanja storilnosti; zapleti okoli/okrog gradnje cest; razpravljanje okoli/okrog pokojnin ipd. označuje kot publicistične, kar je stilno manj primerno, zato je priporočljivo v navedenih primerih namesto rabe predlogov okoli/okrog uporabljati drugačne ubeseditve, npr.:

• hrup glede previsokih zaslužkov;
• prizadevati si za zvišanje storilnosti;
• zapleti ob gradnji cest;
• razpravljanje o pokojninah itd.

Podobno ravnajo po stilističnem izročilu tudi lektorji, npr. Sršen.

V SSKJ je mogoče najti še druge primere rabe besed okoli in okrog v ustaljenih zvezah, ki so značilne zlasti za vsakdanji govor, neformalne govorne položaje ali imajo celo slabšalno konotacijo, npr.:

• ekspr. sliniti se okoli/okrog koga,
• pog. povpraševati okrog sosedov,
• ekspr. letati okoli/okrog zdravnikov,
•  ekspr. dati komu eno okoli/okrog ušes ipd.

Polona Gantar (junij 2014)