Ocenjevanje leksike z vidika uporabnosti besede v vseh skladenjskih položajih se v slovenščini ne obnese najbolje. Če je beseda v jeziku že dolgo prisotna, je neizogibno, da se v posameznih položajih bolj utrdi, v drugih pa jo lahko nadomeščamo z bolj aktualnimi izrazi. Najbolj opazen je ta odnos na ravni sopomenskosti, ki ureja razmerja med domačim in prevzetim, npr.:

• izposojeno besedo privaten v želji po slovenščini bližjem izrazu zamenjujemo z zaseben, težko pa bi spremenili izraz privatizacija;
• izvorno hrvaško oz. srbsko bodočnost zamenjujemo s prihodnost, ohranjamo pa bodočo mamico ... ipd.

Po logiki, ki ste jo opisali, bi morali zamenjati tudi izraze, ki se danes pojavljajo le še v redkih stalnih besednih zvezah, npr.: ne pride v poštev, saj poštev sam po sebi nima nobene funkcije več.

Beseda dalje je res zastopana v jeziku precej redkeje kot naprej, ki se v slovenščini po podatkih besedilnega korpusa Gigafida uporablja kar sedemkrat pogosteje. Po drugi strani pa je v nekaterih stalnih besednih zvezah dalje bolj uveljavljen kot naprej, npr.:

• življenje teče dalje (432) : življenje teče naprej (224)
• … od XY ure dalje (4220) : … od XY ure naprej (2475)

Ne glede na pogostnost rabe sta z jezikoslovnega vidika primerni in enakovredni obe stalni besedni zvezi – in tako dalje (itd.) in in tako naprej (itn.).

Helena Dobrovoljc (september 2015)