Narekovaj ima v SSKJ (oz. SSKJ 2) terminološko oznako lingv. oz. jezikosl., torej je označen kot strokovni izraz s področja jezikoslovja.

narekováj -a m (ȃ)
jezikosl. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj
● ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2016.

Navednica je tako v prvi kot v drugi prenovljeni izdaji SSKJ označena s stilno-zvrstnim kvalifikatorjem knjiž. Gre za t. i. ozkoknjižni izraz, ki se glede na opredelitve v uvodih uporablja zlasti v umetnostnih in znanstvenih besedilih, tj. v leposlovnem in znanstvenem jeziku, v pogovornem jeziku pa zveni nekoliko nenavadno .

navédnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., knjiž. narekovaj: postaviti besedo, stavek med navednice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2016.

Izraz narekovaj, morda nekoč značilen za rabo znotraj stroke, se je skozi proces determinologizacije prek žargona in pogovornega jezika (tudi z obveznim izobraževanjem) gotovo že uveljavil in postal del širše splošne in povsem nezaznamovane rabe, v ozkoknjižni rabi živeča navednica pa v izrazito splošnih, vsakdanjih govornih položajih morda še deluje nekoliko privzdignjeno, zaznamovano, a je povsem ustrezen sinonimen izraz. Zapisano izkazuje tudi pogostnost v rabi, ki je razvidna iz korpusa Gigafida (navednica: 458 : narekovaj: 2310):

• Pri jazzu gre za takšen jazz, ki je, če lahko rečem v narekovajih, drugačen.
• Prva je, recimo, ta, kaj narediti z – da rečem v navednicah – "prostim časom" …

Nataša Gliha Komac in Helena Dobrovoljc (junij 2016)