Naslov:
Pragmatična frazeologija
Avtorica:
Leto:
Zbirka:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

V monografiji so obdelane slovnične in pomenske lastnosti jezikovnih enot, s katerimi govorci v slovenščini izražajo svoja čustva, razpoloženja (npr. križana gora, ljubi bog, presneta reč), svoj odnos do naslovnika (npr. pojdi se solit, ti si pa dober, ti bom že dal, na zdravje, dober tek) ali z njimi poudarijo vsebino sporočila (npr. z drugimi besedami, reci in piši, hočem reči, če se ne motim). Avtorica se je v raziskavi omejila na večbesedne jezikovne enote, ki imajo ustaljeno zgradbo in pragmatični pomen, pri čemer se je naslonila na teoretična izhodišča frazeologije v ožjem smislu, kjer so frazemi jezikovnosistemske enote, ki izpolnjujejo lastnosti večbesednosti, leksikaliziranosti, imajo relativno ustaljeno zgradbo in frazeološki pomen.

Cilji raziskave so bili opredeliti temeljne lastnosti pragmatičnih frazemov, določiti merila za razmejevanje od drugih frazemov, zlasti od glagolskih, in poiskati način, kako te posebne jezikovne enote ustrezno pomensko opisovati.

Slovnične lastnosti pragmatičnih frazemov je avtorica določala ob analizi njihove sestavinske in skladenjske zgradbe, zanimalo jo je, katere sestavine zapolnjujejo zgradbo pragmatičnih frazemov in kako so povezane v celoto. Posebnost pragmatičnih frazemov je njihova skladenjska vloga in z njo povezan pomen, ki ga je mogoče razčleniti na sestavine govornih dejanj. To je pragmatični pomen, ki ga imajo jezikovne enote, s katerimi govorec izraža svoja čustva, razpoloženja, stališča, poudari svoje mnenje, pozdravi naslovnika, mu čestita, vošči ipd., in ga zapisujemo kot ‘govorec s frazemom dela, izraža, poudarja kaj’, npr. ‘govorec s frazemom dober večer pozdravi in ogovori naslovnika zvečer’.

Monografija je pomemben prispevek k slovenskemu jezikoslovju v teoretičnem in gradivnem smislu, ker obravnava doslej neobdelano področje v frazeologiji in prinaša izbor zanimivega jezikovnega gradiva dejanske rabe frazemov.

Kazalo vsebine

PREDGOVOR

UVOD

I. TEORETIČNA IZHODIŠČA OBRAVNAVE

1 Frazeološka teoretična izhodišča

1.1 Uvodna pojasnila

1.2 Obseg frazeologije

1.3 Pragmatična frazeologija kot del frazeologije?

1.3.1 Frazeološki model R. Gläser

1.3.2 Lügerjev frazeološki model

1.3.3 Frazeologija H. Burgerja

1.4 Lastnosti frazeologije

1.4.1 Reproduciranost in leksikaliziranost

1.4.2 Ustaljena zgradba frazemov

1.4.2.1 Sestavinska zapolnitev frazemov: večbesednost

1.4.2.2 Skladenjska zgradba frazemov: povezanost sestavin frazema

1.4.2.3 Relativnost ustaljene zgradbe frazemov

1.4.3 Frazeološki pomen

1.4.3.1 Pragmatični pomen

1.4.3.1.1 Razmerje med pragmatiko in semantiko

1.4.3.1.2 Govorno dejanje

1.4.3.1.3 Pomen povedi

1.5 Skladenjska vloga frazemov

1.6 Interpretacija in povzetek

2 Temeljni pojmi

II. RAZPRAVNI DEL

1 Slovnične lastnosti pragmatičnih frazemov

1.1 Uvodna pojasnila

1.2 Zgradba pragmatičnih frazemov

1.2.1 Sestavinska zgradba pragmatičnih frazemov

1.2.1.1 Omejitve v izbiri sestavin

1.2.1.1.1 Strukturna variantnost pragmatičnih frazemov

1.2.1.1.2 Leksikalna variantnost pragmatičnih frazemov

1.2.1.1.3 Pragmatična variantnost

1.2.1.2 Posebnosti v sestavinski zgradbi pragmatičnih frazemov

1.2.2 Skladenjska zgradba pragmatičnih frazemov

1.2.2.1 Zgradba besednozveznih pragmatičnih frazemov

1.2.2.1.1 Oblikoslovne omejitve sestavin besednozveznih pragmatičnih frazemov

1.2.2.1.2 Skladenjske omejitve besednozveznih pragmatičnih frazemov

1.2.2.2 Zgradba stavčnih pragmatičnih frazemov

1.2.2.2.1 Analiza frazema naj me koklja brcne

1.2.2.2.2 Analiza fraziema naj me vrag vzame

1.2.2.2.3 Glagolski ali pragmatični frazemi?

1.2.2.2.4 Oblikoslovno-skladenjske omejitve stavčnih pragmatičnih frazemov

1.2.2.2.4.1 Omejitve v glagolskem naklonu, osebi in času v stavčnih pragmatičnih frazemih

1.2.2.2.5 Tipologija skladenjskih vzorcev stavčnih pragmatičnih frazemov

1.3 Pragmatični frazemi – medmetne in členkovne besedne zveze?

1.4 Skladenjska vloga pragmatičnih frazemov

1.5 Analiza frazema častna beseda

2 Pomenske lastnosti pragmatičnih frazemov

2.1 Uvodna pojasnila

2.2 Pomenski ustrezniki pragmatičnih frazemov

2.3 Pragmatični pomen

2.3.1 Vrsta pomena pri pregovorih, rekih in vsebinsko izpraznjenih ustaljenih povedih

2.3.2 Vrsta pomena pri medmetnih frazemih

2.3.3 Vrsta pomena pri členkovnih frazemih

2.3.4 Vrsta pomena pri večstavčnočlenskih frazemih s prisojevalnim razmerjem med sestavinami

2.4 Tipologija pragmatičnih pomenov

2.4.1 Pragmatični pomeni z leksikaliziranim odzivom govorca na zunajjezikovno stvarnost

2.4.2 Pragmatični pomeni z leksikaliziranim razmerjem med govorcem in naslovnikom

2.4.3 Pragmatični pomeni z leksikaliziranim razmerjem med govorcem in besedilom

2.5 Pragmatične kategorije

ZAKLJUČEK

POVZETEK

ABSTRACT

LITERATURA

SEZNAM SIMBOLOV

IMENSKO KAZALO

STVARNO KAZALO

KAZALO SHEM

PRILOGA: Besedilna realizacija pragmatičnih frazemov

Založnik

Založba ZRC

ISBN

961-6568-49-3

Specifikacija

mehka vezava • 17 × 24 cm • 212 strani