Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen je bogat dokument o stanju slovenske toponimije s preloma iz 19. v 20. stoletje, ki je nastal na podlagi gradiva za načrtovani leksikon zemljepisnih imen. Zbiranje gradiva je spodbudil Maks Pleteršnik, ki je 1876. v Slovenski Matici predlagal, da naj bi domoljubi vsak v svojem kraju začeli zbirati imena vasi, rek, gora, hribov itd. Velikopotezni projekt je po Pleteršnikovi smrti 1923. zastal, namesto imenika pa je ohranjena rokopisna kartotečna zbirka, v kateri so imena razvrščena v tri vsebinske enote po topoleksemih, izglasjih in slovničnih značilnostih. Spletna izdaja je zasnovana kot zbirka optičnih posnetkov kartotečnih listkov, ki so opremljeni z iztočnico in uvrščeni v ustrezno vsebinsko enoto. Kot dodatna enota je vključen rokopisni kartoteki priloženi Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah s podatki, za katere občine je bilo med Matičino akcijo nabrano gradivo. Spletno izdajo dopolnjuje več spremnih besedil. Brskalnik omogoča pregled 6923 posnetkov po posamezni vsebinski enoti ter iskanje posnetkov po iztočnici. Seznam posnetkov lahko zadetke prikazuje kot iztočnice ali kot slike.