Začetki Wiesthalerjevega slovarja segajo v začetek 90-ih let 19. stoletja in so povezani s prizadevanji za uveljavljanje slovenščine kot učnega jezika v srednjih šolah. Ker slovenski dijaki pri pouku latinščine niso imeli na voljo slovenskega slovarja kot najpomembnejšega priročnika za pouk, so se učitelji vedno znova srečevali z ovirami pri uveljavljanju slovenščine kot učnega jezika. Zato je l. 1894 na pobudo kranjskega deželnega zbora deželni odbor zbral ekipo srednješolskih profesorjev pod uredniškim vodstvom Frana Wiesthalerja, tedaj ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani. Delo, ki je kmalu v celoti padlo na urednikova ramena, je trajalo vse do začetka 1. svetovne vojne, ki je preprečila njegv izid.

Po vojni je financiranje natisa prevzel ljubljanski škof Bonaventura Jeglič; po njegovi zaslugi je l. 1923 izšel prvi sešitek, l. 1925 pa prvi del slovarja (gesla od A do facilis). Škofija zaradi gospodarske škode, nastale ob poplavah, slovarja ni mogla več financirati, zato je natisnjeno gradivo ostalo nevezano v tiskarni. Urednik Wiesthaler izida ni dočakal: umrl je l. 1927. Sredi 30-ih let je skrb za slovar prevzelo Društvo prijateljev humanistične gimnazije pod vodstvom Franca Jereta, ki je zaslužen tudi za to, da je slovar ušel uničenju med 2. svetovno vojno. Po vojni je škofija rokopis predala SAZU.

Nadaljevanje dela je v začetku 90-ih let prevzela Založba Kres ob sodelovanju z Bronislavo Aubelj, Ksenijo Geister in Renato Hrovatič, ki so pod mentorstvom dr. Erike Mihevc Gabrovec in dr. Kajetana Gantarja pripravile izdajo prvih dveh knjig od predvidenih šestih (gesla od A do Ex).

Leta 1997 je delo prevzela nova ekipa pod vodstvom dr. Mateja Hriberška; ob sodelovanju študentov, ki so sodelovali pri prepisu rokopisnega gradiva, in strokovnih sodelavcev kot pregledovalcev je bil projekt končan l. 2007.

Slovar v šestih zvezkih s skupnim obsegom več kot 4100 strani prinaša besedje latinskega jezika od njegovih začetkov do cerkvenih piscev. Gesla so dopolnjena s številnimi primeri iz izvirnih besedil, pogosto pa slovarska gesla presegajo slovarske okvire in uporabniku ponujajo strnjene kulturno-civilizacijske predstavitve in orise. Imena so slovenjena in v zvezkih 3–6 so jim dodani tudi naglasi. V slovarju je zaradi dokumentarne vrednosti pogosto ohranjeno tudi starejše slovensko izrazje, ki so ga vključili prvi snovalci. Slovar, ki je za slovarjem slovenskega knjižnega jezika največji slovarski dosežek na Slovenskem, je nepogrešljiv priročnik za vsakogar, ki ga zanimata latinski jezik, književnost in kultura v najširšem pomenu besede.

Leta 2023 je ZRC SAZU slovar z vsemi pravicami odkupil od Založbe Kres; s tem slovar postaja javna dobrina, ki bo v doglednem času uporabnikom prosto dostopna na svetovnem spletu.