Še bogatejša Fran in Franja na ta veseli dan kulture
3. decembra, na ta veseli dan kulture, bo slovarski portal Fran ponovno zasijal z vrsto novih vsebin, ki jih pripravljamo raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med njimi boste našli posodobitve in dopolnitve naših slovarjev, tehnološke izboljšave ter novosti na portalu Franja.
Hkrati vas vabimo k sodelovanju pri izbiri besede leta 2024 in akciji Besedomat.si. Svoje predloge za besedo leta lahko oddate na spletni strani Beseda leta do 17. decembra, zmagovalno bomo razglasili 7. januarja.
Kaj vam letos prinaša portal Fran?
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2023 (nov prirastek, rastoči slovar)
Letošnji prirastek eSSKJ prinaša povsem nov slovarski opis za 384 iztočnic, 142 stalnih besednih zvez in 137 frazeoloških enot. Obravnavane iztočnice sodijo v več sistematično obdelanih pomenskih skupin, med katerimi letos izstopajo npr. literarna (madrigal, povest, rima, satira), šahovska (gambit, mat, pat, šahovnica), hormonska (DHEA, endorfin, kortizol, melatonin, oksitocin), tekstilna (kašmir, muslin, saten, viskoza) ... Navedene skupine dopolnjujejo nekatere črke slovenske in drugih abeced, mnoga rastlinska in živalska gesla, številni medmeti idr.
Poleg novega slovarskega opisa letošnji prirastek prinaša tudi nekatere besede, ki do sedaj v splošnih razlagalnih slovarjih še niso bile uslovarjene (npr. bioplinski, fraktal, imaginarij, klif, kognicija, metek, podkast, rekonkvista, tetrapak, ubikinon).
Ker gre pri eSSKJ za nov slovarski opis na podlagi novejšega gradiva, nekateri pomeni iz starejših slovarjev v novem eSSKJ niso več zabeleženi. Tak je primer besede kadet, ki je bil včasih tudi 'gojenec šole za policiste' in je v SSKJ naveden kot prvi pomen. Sedaj ta srednja policijska šola že vrsto let ne obstaja več, pomen kadeta, kot smo ga poznali, pa se izgublja. [dr. Janoš Ježovnik]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014–2024 (nov prirastek, rastoči slovar)
V rastočem ePravopisu bodo objavljene redakcije, ki prikazujejo širjenje obvestilnosti pri prevzetih imenih in izpeljankah, ki nastajajo v slovenščini, npr. Aleut, Aleutinja, aleutski, Aleutski jarek, Aleutski otoki; Crô-Magnon, kromanjonec, kromanjonka, kromanjonski. Ob imenih, prevzetih v preteklosti, ki bi jih danes sistemsko izgovarjali na drugačen način (npr. Eiffel), je uvedeno normativno pojasnilo z utemeljitvijo izjeme.
Večina slovarskih sestavkov in pripadajočih opisov v Pravopisnih kategorijah ePravopisa bo dodana na portal Fran spomladi 2025, z novo javno razpravo Pravopisa 8.0, tokrat ob poglavju »Ločila«. [dr. Helena Dobrovoljc]
Sprotni slovar slovenskega jezika (nov prirastek, rastoči slovar)
Novi prirastek prinaša tematsko pester nabor na novo uslovarjenih aktualnih besed oziroma doslej še neuslovarjenih pomenov. Besede, kot so alarmist, katastrofik, kidfluencer, woke, in besedna zveza odmevna komora označujejo nove družbene pojavnosti; s področja računalništva in informatike so v slovar vključene bot, halucinirati, klepetalni, oblak in kratica SSD, med doslej še nezabeleženimi besedami pa so tudi avtofikcija, hodopis, potohodec ter ceviche, drobljenec, hrustljavček, kimči in matcha s področja kulinarike. Te in ostale besede letošnjega prirastka lahko razumemo kot odsev družbenih razmer, saj kažejo novosti na različnih področjih, ki so del našega vsakdanjika. [dr. Domen Krvina]
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (nov prirastek, rastoči slovar)
Prirastek letos prinaša 120 novih iztočnic. Slovar tako trenutno vsebuje 637 iztočnic. Tudi v letošnjem prirastku prevladujejo pregovori (npr. Kjer je dim, je tudi ogenj in Ni neumnih vprašanj), med preostalimi žanri pa najdemo med drugim še reke (npr. A si ti tudi noter padel?), frazeologizirane slogane (npr. Seks, droge in rokenrol) in ustaljene antipregovore (Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.). [dr. Matej Meterc]
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: eSSKJ16 2024 (nov prirastek, rastoči slovar)
Novi prirastek prinaša 370 novih geselskih člankov in okoli 170 z njimi povezanih kazalk. Od novih gesel jih je skoraj polovica na črko G in okoli 40 odstotkov na črko F, nekaj novih gesel pa je tudi na črke E, H in J. Obdelanih je tudi nekaj obsežnejših besednih družin, med drugim evangelij, farizej, flis, ferdamati, fraj, globok, gluh in gnil.
Gesla na črko F prinašajo velik delež prevzetih besed, zlasti iz nemščine. V prirastku pa najdemo tudi nekaj zanimivih gesel, ki so na videz enaka sodobnim besedam, a pomenska razlaga kaže, da gre bodisi za popolnoma drugo besedo ali pa za vsaj bistveno drugačen pomen od sodobnega.
Tako je beseda fit v slovenščini 16. stoletja samostalnik moškega spola, prevzet iz italijanščine, in pomeni ‘najemnina, zakupnina’, frajer označuje ‘barona’ (iz nem. der Freyherr), izraz gospodarstvo je v 16. stoletju pomensko težko določljiv, a predvidoma označuje ‘opravljanje hišnih ali zunanjih del’ in je povezan z delom hlapcev in dekel, ne pa, kot bi pričakovali, z dejavnostjo gopodarjev, pri gobi pa sicer najdemo podobne pomene kot v sodobnem jeziku (‘prožen, luknjičast predmet, ki vpija tekočino’; ‘gobavost’ in ‘gliva zajedalka, ki se naredi na vlažnih stenah ali oblekah’), opazno pa je odsoten v sodobnem jeziku osnovni pomen ‘rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom’. [dr. Andreja Legan Ravnikar]
S popravki in dodatki sta bila dopolnjena tudi Megiserjev (1603) in Hipolitov (1711–1712) zgodovinski slovar.
Razvoj portala Fran sofinancirata ARIS in SAZU.
Uporabniške izboljšave na portalu Fran
S pomočjo projekta Delimo.si, ki ga financira Ministrstvo za kulturo, postaja Fran še bolj interaktiven. Zdaj lahko portalske vsebine delite prek družbenih omrežij Facebook in X (prej Twitter) in s tem prispevate k večji obveščenosti uporabnikov o obstoju portala Fran, o posameznih slovarskih priročnikih in o jezikovnih vsebinah na portalu.
Gumbe za deljenje vsebin najdete na dnu slovarskega sestavka:
Delite lahko tudi predloge za slovenske ustreznice:
Da bi vas lažje in hitreje seznanjali z novostmi na portalu, vas kdaj pozvali k povratnim informacijam in k prispevanju vsebine ipd., smo vzpostavili sistem obvestilnih pasic, ki se na portalu pojavijo na vrhu domače strani in jih lahko, ko jih preberete, tudi zaprete.
Oblikovan je bil tudi sistem za strojno podprto komunikacijo z uporabniki na podlagi oblikovanega e-poštnega seznama, ki zainteresiranim uporabnikom omogoča še bolj neposreden stik z ustvarjalci portala. Posebna pozornost je bila namenjena oblikovanju ustrezne tehnološke rešitve za zbiranje in varno hrambo kontaktnih podatkov uporabnikov ter sistema za oblikovanje in odpošiljanje obvestil.
Vse uporabnike lepo vabimo, da se prijavite na prejemanje novic na naslovu: https://www.fran.si/o-portalu?page=ESources. Brez skrbi, o novostih vas bomo obveščali samo enkrat do dvakrat letno!
Poleg tega so bili odpravljeni so hrošči pri prikazu posameznih gesel in pri razvrščanju slovarskih sestavkov na seznamu zadetkov iskanja, poskrbljeno je za tekočo povezavo portal Fran s portalom Franja, na predlog uporabnikov pa je dodana tudi možnost vpogleda v lastno zgodovino iskanj.
In na portalu Franja?
Tudi portal Franja je že doživel nekaj novosti. Največja je sprememba domene: iz Franja.eu smo postali Franja.si, saj smo uspeli pridobiti prej zasedeno domeno.
Vzpostavljen je bil sistem za oddajo predlogov uporabnikov za popravek napake v slovarskem sestavku, dopolnitev slovarskega sestavka in druge predloge. Posodobljeni so podatki o slovarjih v razdelku Kolofoni, licence in drugi podatki. Spremenjen je vrstni red sortiranja iskalnih zadetkov, tako da ne upošteva ločil. Odpravljeni so hrošči pri prikazu posameznih gesel.
Ne pozabite na Frančka in ...
Portal Franček je bil posodobljen septembra, na njem najdete novi prirastek Šolskega slovarja slovenskega jezika.
Šolski slovar slovenskega jezika (nov prirastek, rastoči slovar)
Slovar prinaša nabor uslovarjenih besed, ki jih osnovnošolci usvajajo pri pouku oz. ob branju učbenikov (dialog, diagnoza, kvasovka) in otroškega leposlovja (brašno, bruno, dračje, jerbas, upehati, vrvež). Besede so izbrane tudi po kriteriju dopolnjevanja besedne družine, npr. vreča, vrečar, vrečast, vrečevina, vrečica, vrečka. V tematsko pestrem naboru so vključena npr. poimenovanja za živali (bober, bolha, gepard) in rastline (bombaž, česen, detelja), šolarji pa bodo med drugim lahko izvedeli, kaj pomeni biti čemeren, goljufiv, hudomušen,hvalevreden, iskriv, jasnoviden, jeznorit in zanikrn, kaj vse lahko pomeni beseda kobilica in kdo ima mešiček. [dr. Špela Petric Žižić]