Ramovšev dan, Ramovšev teden

Mednarodno srečanje in dan Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU - od 20. do 23. septembra
Datum objave: 12. september 2022

Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in Terminologišče so trenutno najbolj prepoznavne spletne strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. A pomen inštituta seže mnogo dlje, predvsem pa globlje in širše. Vse razsežnosti inštitutskega dela, pa tudi umeščenost inštituta v mednarodni prostor, vam bomo predstavili na posebnem »informativnem« dnevu inštituta, kjer čaka strokovno, splošno, predvsem pa medijsko javnost vrsta zanimivih informacij, pa tudi zanimivih sogovornikov iz Slovenije in tujine.

Ramovšev dan – mednarodno srečanje in dan Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – bo potekal v torek, 20. septembra 2022, od 9.00 naprej v Atriju ZRC na Novem trgu 2.

Prvič se bodo na enem mestu predstavile vse nacionalne jezikoslovne ustanove, ki tako kot Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša bedijo nad nacionalnimi slovanskimi jeziki, od zahodno- do južnoslovanskih, h katerim sodi slovenščina. Ta ima, podobno kot zaradi svoje osrednje lege tudi Slovenija, med slovanskimi jeziki vse bolj povezovalno vlogo, je prepričan dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Marsikje smo vodilni, dodaja.

Povezovanje z nacionalnimi jezikoslovnimi ustanovami v drugih slovanskih državah je dobro, celo nujno, saj obsedenost z majhnostjo naše materinščine in celo zapiranje vase jeziku škodi. Nič manj ne bo govorcev slovenščine in nič slabše je ne bomo govorili, če se bodo priseljenci pri nas lahko učili svojih maternih jezikov oziroma vzdrževali stik z njimi, meni Ahačič. Slabo znanje maternega jezika namreč mnogokrat vodi tudi v slabo znanje slovenščine.

Program bo razgiban in namenjen prav vsakomur, na uvodni, protokolarni del, ob 9.00 še zlasti vabimo tudi medije. Po 14.00 pa bodo imeli mediji tudi priložnost za neposredni stik z vodji najpomembnejših slovanskih in slovenskih jezikovnih ustanov in za ogled publikacij sodelujočih ustanov, ki jih le redko vidimo na enem mestu.

(Še droben namig: govori se, da bo neuradno napovedano bo tudi slovensko gostiteljstvo pomembnega vseevropskega jezikovnega dogodka, ki bo močno okrepil pozicijo Slovenije znotraj evropske jezikovne politike.)

 

Podrobnejši program:

8.30–9.00      Prihod in čas za kavo                           

9.00–9.10     Predstavitev Ramovševega tedna za novinarje z glasbeno točko

9.10–9.30     Pozdravni nagovori z glasbeno točko

 

  • Asta Vrečko, ministrica za kulturo
  • Sabine Kirchmeier, EFNIL
  • Peter Štih, predsednik SAZU
  • Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

   

9.30–10.00   Kozma Ahačič: Predstavitev temeljnih dosežkov in vizije Inštituta

10.00–10.15  Odmor za kavo

10.15–11.45              Predstavitev dela in vizije posameznih sekcij Inštituta:

 

  • Janoš Ježovnik: Leksikološka sekcija
  • Helena Dobrovoljc: Pravopisna sekcija
  • Metka Furlan: Etimološko-onomastična sekcija
  • Andreja Legan Ravnikar: Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
  • Karmen Kenda-Jež: Dialektološka sekcija
  • Mojca Žagar Karer: Terminološka sekcija

 

11.45–12.00  Odmor za kavo

12.00–14.00 Predstavitve sodelujočih ustanov:

 

  • Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani
  • Željko Jozić, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, Zagreb
  • Hana Mžourková, Ústav pro jazyk český AV České republiky, Praga
  • Jasmin Hodžić, Institut za jezik Univerziteta u Sarajevu
  • Václav Čermák, Slovanský ústav AV České republiky, Praga
  • Michał Rzepiela, Instytut Języka Polskiego Polskiej Akademii Nauk, Krakov
  • Sofija Miloradović, Institut za srpski jezik SANU, Beograd
  • Jana Levická, Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV, Bratislava
  • Elena Jovanova-Grujovska, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje
  • Devan Jagodic, Slovenski raziskovalni inštitut, Trst
  • Martina Piko Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec

 

14.00–15.00 Pogostitev in priložnost za ogled izbranih publikacij

   sodelujočih ustanov (Prešernova dvorana, Novi trg 4)

 

***

Ramovšev dan pa bo le del pestrega dogajanja ob t. i. Ramovševem tednu. Ramovšev teden bo v soorganizaciji ZRC SAZU, SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekal prvič, in sicer od 20. do 23. septembra 2022. Povod zanj je 70. obletnica smrti dr. Frana Ramovša, priznanega jezikoslovca in tudi ustanovitelja Inštituta za slovenski jezik, ki danes nosi njegovo ime.

Uvod v vrsto prireditev, s katerimi želimo počastiti spomin na izjemnega dialektologa, bo že v tednu prej, in sicer 16. septembra, ko bo delegacija SAZU  ob 11. uri položila venec na Ramovšev grob (A, vrsta L3, grob 3) na ljubljanskih Žalah.

V torek, 20. septembra, bo v Atriju ZRC na Novem trgu 2 potekal Ramovšev dan – mednarodno srečanje in dan Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Popoldne bo v avli Filozofske fakultete ob 18. uri odprtje razstave o Franu Ramovšu, ki se je poleg tega, da je bil vrhunski dialektolog, lahko pohvalil tudi z dobrimi organizacijskimi sposobnostmi – ne le za ustanovitev inštituta, ki danes nosi njegovo ime, zasluge mu gredo tudi za ustanovitev SAZU. Več o njegovem življenju in delu na portalu Slovenska biografija: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi484440/.

V sredo, 21. septembra, bo v Dvorani SAZU potekal Ramovšev simpozij z začetkom ob 9. uri zjutraj.

Ramovšev teden se bo sklenil s Slovenskim dialektološkim posvetom, ki bo potekal 22. in 23. septembra, in sicer v Prešernovi dvorani SAZU vsakič od 9. ure naprej. Več: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/dogodki/4-slovenski-dialektoloski-posvet.

 ***

Kdo je bil Fran Ramovš in zakaj se ga spominjamo še 70 let po njegovi smrti? V skopem in hote suhoparnem zapisu na portalu Slovenska biografija (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi484440/) izvemo, da se je rodil 1890. in umrl leta 1952. Vmes je blestel v šoli kot odličnjak, se na pobudo prijatelja Ivana Cankarja preskušal v pisanju leposlovja, študiral jezikoslovje na Dunaju in se nato usmeril na akademsko pot, ki se je bliskovito vzpenjala: že pri štiriindvajsetih letih je zagovarjal doktorsko disertacijo, potem pa se je leta 1919, pri še ne tridesetih letih, zaposlil na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani kot redni profesor. Sledi impresiven seznam vseh funkcij in nalog, ki jih je opravljal, ter dosežkov na znanstvenem področju, predvsem v dialektologiji slovanskih jezikov. 

Toda lik dr. Frana Ramovša zaživi v veliko bolj živahnih barvah ob branju nenavadne in manj znane korespondence: Pisma profesorja Frana Ramovša dr. Želmiri Gašparikovi, ki so s komentarji dr. Janeza Rotarja izšla v reviji Dissertationes/Razprave XII, Ljubljana, 1989.

V pismih stanovski kolegici, desetletje mlajši slovaški jezikoslovki Želmiri Gašparik, ki jo je spoznal leta 1929 na prvem mednarodnem slavističnem kongresu v Pragi, se profesor Ramovš kaže kot imeniten pisec, ki še zdaleč ne razpravlja le o jezikoslovnih problemih, temveč o aktualnem dogajanju pa tudi o svojih osebnih, često intimnih občutjih. Ne skriva, da do dopisovalke čuti veliko naklonjenost, a le kot brat do sestre, zatrjuje iz pisma v pismo – takrat je bil namreč že poročen, čeravno sta jo žena in sin, kot poroča, kar pogosto kam mahnila sama, medtem ko je Ramovš doma študiral. 

V korespondenci je najti tudi omembo začetka ustanavljanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ki je bila naposled ustanovljena leta 1938). Ramovš je bil leta 1929 eden mlajših profesorjev na ljubljanski univerzi, poleg tega je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in vztrajnostjo menda močno izstopal od starejših kolegov. Ti so bili, kakor je popisal v enem od pisem, »stari, konservativni in neagilni«, zaradi česar sta nastali dve fronti: mladost na enem in starost na drugem bregu, kakor je pogosto v življenju, je pokomentiral Ramovš. »Naj pa stari delajo, kar hočejo, saj ne bodo dolgo,« se je nekoč ujezil nad inertnostjo kolegov. Čez nekaj vrstic pa brez dlake na jeziku dogajanje v beograjskih akademskih krogih označi za nasledstvo bizantinske mentalitete ...

Ramovšu spremljanje dnevnopolitičnega dogajanja in stanja v družbi nasploh ni bilo tuje, kajti »ker je jezik socialna institucija, mora biti družba velik faktor v njegovem razvoju«, je svoje zanimanje utemeljil »dragi Želi« (sam se je podpisoval kot »Frank«). Nepozaben je tudi odlomek, v katerem je v dialektologijo prevedel svoje navdušenje nad njenim milim, a vendar odločnim in vztrajnim značajem ter silno življenjsko energijo: »Si kakor naši slovanski akcenti: kurva melodije se stopnjuje in znižuje, kurva intenzitete prav tako; ali, da si dovolim šalo: pazi, saj veš, kako pogosto se je radi tega medsebojnega neparalelnega poteka dogodilo, da je akcent prišel na spredaj ali zadaj se nahajajoči zlog – in vsaj tako, da se je melodija izravnala in da je intenziteta zmagala,« ji zaupa Frank v delu pisma, kjer se dotakne značaja in neizmerne energije svoje dopisovalke, njena »narava je mila, a obenem divja«.

V korespondenci – Ramovš je pisal v slovenskem, Gašparikova v slovaškem jeziku – je najti še navdušene popise planinarjenja, smučanja, javljanja po boleznih in med njimi (od influence do slepiča). Eden najbolj ganljivih osebnoizpovednih momentov je odlomek, v katerem Ramovš popisuje svoje travme iz prve svetovne vojne, ki se je je udeležil kot vojak na soški fronti.

Njuno dopisovanje se je sklenilo konec 30. let 20. stoletja, ko se je po svetu začela plaziti pošast nacizma in je bila prihodnost še posebej temačna. »Dve bitji na zemeljski krožnici sta desetletje stezali roki drugo k drugemu in pri tem lovili notranje ravnovesje, a zdaj sta se končno jeli oddaljevati,« zapiše dr. Janez Rotar.