Besedomat – z igro do seznama najbolj razširjenih besed

Ste se kdaj spraševali, koliko besed poznate in koliko uporabljate, ko govorite ali pišete? Čeprav ne poznamo točnega odgovora, je najbrž jasno, da tako kot pri prebranih knjigah tudi tu velja: čim več, tem bolje.

Odgovor na podobno vprašanje, in sicer, katere besede so v slovenskem jeziku najbolj razširjene, si prizadeva najti tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Poiskati so se ga odločili malce drugače: z raziskavo, zasnovano kot igro, poimenovano Besedomat. Besedna igra, ki so jo razvili po katalonskem vzoru in s financiranjem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), je zasnovana tako, da uporabnik za vsako od 120 besed, ki se prikažejo na zaslonu, presodi, ali je del slovenskega jezika ali ne. Med njimi so bolj ali manj razširjene, da pa igra ne bi bila preveč enostavna in da se ne bi dalo goljufati ali blefirati, so jezikoslovci med besede iz SSKJ2, eSSKJ in Sprotnega slovarja slovenskega jezika poskrili tudi nekaj gnilih jajc: besede, ki ne obstajajo in jih zato nihče ne more poznati. Uporabnik na koncu dobi rezultate: skupni odstotek uspešnosti, ki je seveda odvisen od tega, koliko besed je prepoznal. Vrzeli v besednem zakladu bo vsakdo lahko zapolnil s povezavami na besede, ki jih doslej ni poznal.

Besedomat je igra, ki se jo lahko igrate v nedogled in tako izboljšujete svoj končni rezultat, jezikoslovcem pa pomagate pri raziskavi. Skupno število besed, katerih razširjenost si bodo prizadevali ugotoviti, je okoli 80.000, je povedal vodja projekta dr. Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V raziskavi sodelujejo še drugi sodelavci tega in sodelavci z naslednjih ustanov: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (dr. Matic Pavlič), UKC Ljubljana (Tina Pogorelčnik, Klara Trpkova Bergant) in Univerza v Novi Gorici (dr. Artur Stepanov). Takšne množične raziskave so doslej opravili le za angleški, nizozemski in katalonski jezik, je še povedal Perdih, ki med možnimi načini uporabe tako pridobljenih podatkov navaja kar nekaj področij: učenje slovenskega jezika za tujce, ponovno učenje besed pri osebah s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in seveda leksikografija, kjer tak nabor besed odpira možnosti za nove, še boljše slovarje.

Naj za konec navedemo še, kako dobro so se pri raziskavi odrezali Katalonci: od 9,2 milijona pripadnikov naroda jih je takšno raziskavo rešilo kar 200.000. Čim več oseb sodeluje, tem bolj merodajni so podatki glede razširjenosti besed, ključnega pomena pa je tudi, da se aktivnosti udeležijo osebe iz različnih delov Slovenije, različne ravni izobrazbe, starosti ipd. Če bi hoteli prekositi Katalonce, bi morali k igri pritegniti 40.000 Slovencev in Slovenk. Glede na to, kako pomembno vlogo igra jezik pri identiteti obeh narodov, ni izključeno, da nam ne bi uspelo.