Od ljudi za ljudi: spletni slovarji, jezikovni portali in vloga jezikovnih uporabnikov

Sredi oktobra, natančneje od 11. do 13. oktobra, bo v Ljubljani potekalo srečanje združenja EFNIL (European Federation of National Institutions for Language, slovensko Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik). EFNIL združuje predstavnike ustanov, ki po evropskih državah skrbijo za jezik in jezikovno opremljenost – tako kot pri nas Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prav inštitutu gre zasluga, da se bodo člani in članice EFNIL-a, ki letos praznuje 20 let obstoja, zbrali v Ljubljani. (Poleg Inštituta je članica EFNIL-a tudi Služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo.)

Uradni del srečanja bo potekal v obliki konference z naslovom Od ljudi za ljudi: spletni slovarji, jezikovni portali in vloga jezikovnih uporabnikov. Začel se bo v sredo, 11. oktobra, in sicer z občnim zborom v popoldanskih urah, ki mu bo sledil gala dogodek z naslovom Združeni v jeziku v Cankarjevem domu ob 20. obletnici združenja EFNIL in Škrabčeve ustanove, ki že od leta 2003 podeljuje študijske štipendije odličnim magistrskim in doktorskim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja ter nagrajuje izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Slavnostna prireditev je pomembna simbolično, saj bo na enem mestu toliko jezikoslovcev z vseh koncev Evrope, kot jih v Sloveniji še nismo srečali, hkrati pa vsi dosedanji nagrajenci in štipendisti Škrabčeve ustanove. Zanimiva pa bo tudi zaradi resolucije, ki jo bodo nekaj ur prej obravnavali na EFNIL-ovem občnem zboru in bo vsebovala poziv vsem ponudnikom vsebin in komunikacijskim platformam, naj omogočijo dostop njihovim uporabnikom v nacionalnih jezikih. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik bo tako, če bo glasovanje uspešno, skladno s pregovorom, da je v slogi moč, pozvalo Evropsko komisijo, naj aktivneje skrbi in z dodatnimi ukrepi poskrbi, da bodo multinacionalke, kot so Apple, Disney, Netflix ..., poskrbele za prevod svojih vsebin v nacionalne jezike, ki jih še niso dodale na svoje sezname, torej tudi v slovenščino. Kot razlaga dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, nam je članstvo v Evropskem združenju nacionalnih ustanov za jezik lahko v veliko pomoč pri uresničevanju teh naših doslej neuslišanih zahtev, saj ima več deležnikov večjo pogajalsko moč kot en sam.

Ljubljana bo sredi oktobra gostila vse, ki kaj pomenijo na področju oblikovanja jezikovne politike, in zanimivo bo prisluhniti predstavnikom jezikovnih ustanov iz držav, kjer je govorcev nacionalnega jezika še manj kot v Sloveniji. Po drugi strani pa se bo ob tej priložnosti že spet izkazalo, da se Slovenija s svojo jezikovno opremljenostjo, kamor sodijo portali Fran, Jezikovna svetovalnica, Franček, Terminološka svetovalnica in še mnogi drugi projekti Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, lahko šteje za urejeno in napredno državo. Na vse našteto smo lahko upravičeno ponosni, meni Ahačič.

Natančnejši spored vseh prireditev in govorcev na (sicer interni) konferenci Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik je na voljo na spletni strani srečanja.