Monitoring je vključen tako v SSKJ2 kot v Geografski terminološki slovar in Urbanistični terminološki slovar. V vseh treh slovarjih je opredeljen brez kvalifikatorjev in usmeritev na jezikovnokulturno ustreznejši termin. V Slovenskem pravopisu 2001 pa ima kvalifikator žargonsko in usmerja na (trajno) opazovanje, spremljanje. Sklepamo, da je na pobudo po zamenjavi termina monitoring vplival prav ta splošnojezikovni priročnik.

V naših odgovorih, objavljenih v Terminološki svetovalnici, je že bilo zapisano, da splošnojezikovni priročniki niso primarno namenjeni svetovanju o ustreznosti rabe na posameznem strokovnem področju (gl. npr. odgovore Zemljina, Sprovajalec, sprovajanje). Pisali smo tudi o tem, da je jezikovnokulturno načelo, tj. načelo, po katerem imajo neprevzeti termini prednost pred prevzetimi termini, pomembno terminološko načelo, ki ga je treba upoštevati pravočasno – takrat, ko se pojem pojavi in ga je treba poimenovati (gl. npr. odgovore Ark kmetija, ark središče, Sledenje človeškemu vonju). Vse prevečkrat pa se zgodi, da se na to načelo pomisli prepozno, in sicer takrat, ko je termin že ustaljen. Pa tudi to ni nepremostljiva težava, če zamenjavo na podlagi jezikovnokulturnega načela predlagajo strokovnjaki s področja, na katerem se ta termin uporablja. Pogosto pa tako pobudo dajo posamezniki, ki ne delujejo na tem strokovnem področju. V tem primeru je uspeh terminološke intervencije manj verjeten.

Monitoring je v rabi ustaljen termin, zaradi česar zagotavlja učinkovito strokovno sporočanje. Vključen je v študijske programe, gl. npr. študijski program Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, študijski program Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, oblikovala se je tudi pojmovna skupina, ki združuje različne vrste monitoringa, npr. biomonitoring, enostavni monitoring, sistematični monitoring, nadomestni monitoring. Zamenjava termina monitoring bi bila v nasprotju s terminološkim načelom ustaljenosti, ki je med najpomembnejšimi terminološkimi načeli.

Poleg tega spremljanje ni primerna poimenovalna rešitev z vidika vsebine pojma, saj monitoring označuje tako spremljanje kot nadzorovanje. Še dodaten argument proti nadomestitvi termina pa je, da bi bila taka intervencija narejena samo v enem besedilu, in sicer v pravnem besedilu. Terminologija v povezanih pravnih aktih mora biti usklajena in dosledna, o čemer si lahko preberemo v Nomotehničnih smernicah Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (2018: 58): »Glede uskladitve drugih predpisov, potem ko začne veljati novi »sistemski« zakon, ki vpliva tudi na druga področja oziroma vsebino drugih predpisov, velja, da je treba v vseh novih predpisih /…/, na katere se novi zakon nanaša, upoštevati in uporabljati ureditev in terminologijo novega zakona za to področje.«

Če povzamemo: terminološke intervencije, ki predvideva zamenjavo termina monitoring s terminom spremljanje, ne moremo podpreti. Razlogi so naslednji: 1. monitoring je ustaljen termin, vključen v terminološke slovarje in v SSKJ2, v katerem je predstavljen kot nevtralno poimenovanje; 2. zamenjava termina samo v določenem besedilu je v nasprotju z načelom ustaljenosti, ki je najpomembnejše terminološko načelo; 3. spremljanje pojma ne označuje ustrezno, ker je monitoring tako spremljanje kot nadzorovanje; in 4. stroka predlaganega poimenovanja zaradi vsega naštetega ne sprejema.

Tudi naše mnenje je, da termina monitoring ni treba nadomestiti s poimenovanjem spremljanje, še posebej pa tako intervencijo odsvetujemo samo v enem besedilu.