URBANISTIČNI TERMINOLOŠKI SLOVAR AVTORJI Boštjan Cotič, Barbara Černič Mali, Damjana Gantar, Barbara Goličnik Marušić, Nina Goršič, Andrej Gulič, Marjeta Humar, Boštjan Kerbler, Naja Marot, Breda Mihelič, Luka Mladenovič, Sabina Mujkić, Barbara Mušič, Matej Nikšič, Sergeja Praper Gulič, Lea Ružić, Richard Sendi, Vesna Slabe, Mojmir Slaček, Mojca Šašek Divjak, Ina Šuklje Erjavec, Nataša Viršek Ravbar, Vlasta Vodeb, Franc Zakrajšek KOLOFON Zbirka Terminologišče Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer Urbanistični terminološki slovar © 2016, 2015 ZRC SAZU Z izjemo slikovnega gradiva je vsebina spletne izdaje enaka tiskani. Uredniki in glavni avtorji Breda Mihelič, Marjeta Humar in Matej Nikšič Avtorji za posamezna področja Boštjan Cotič, Barbara Černič Mali, Damjana Gantar, Barbara Goličnik Marušić, Nina Goršič, Andrej Gulič, Boštjan Kerbler, Naja Marot, Breda Mihelič, Luka Mladenovič, Sabina Mujkić, Barbara Mušič, Matej Nikšič, Sergeja Praper Gulič, Lea Ružić, Richard Sendi, Vesna Slabe, Mojmir Slaček, Mojca Šašek Divjak, Ina Šuklje Erjavec, Nataša Viršek Ravbar, Vlasta Vodeb, Franc Zakrajšek Angleški ustrezniki Avtorji in Ivan Stanič Pregled angleških ustreznikov Mitja Trojar Recenzenta Ivan Marušič in Andrej Pogačnik Recenzenti za posamezna področja Danijel Boldin, Vlasta Cvar, Andrej Černigoj, Saša Galonja, Pavel Gantar, Mojca Golobič, Lojze Gosar, Milena Hazler Papič, Joška Hegler, Ljubo Lah, Ivo Lavrač, Marjan Lipoglavšek, Srna Mandić, Matej Ogrin, Jelka Pirkovič, Renata Resnik, Ivan Stanič, Andrej Udovč, Domen Zupančič Terminografski pregled Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer Terminografska obdelava in vnos podatkov z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Marija Djurović in Karmen Nemec Urejanje literature in virov Alenka Porenta in Vesna Slabe Aksonometrična risba na naslovnici Evita Lukež Oblikovalska zasnova naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija Oblikovanje naslovnice Nina Goršič in Biba Tominc Izdajatelja Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zanj Breda Mihelič Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnika Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zanj Breda Mihelič Založba ZRC SAZU Zanjo Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Ljubljana 2016 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 286559232 ISBN 978-961-254-943-5 (html) UVOD Urbanističnemu terminološkemu slovarju na pot Jezik je živ organizem, zato je slovar presek besedja, ki je v tistem času dovolj razvito, uporabljano in jezikovno nesporno, da postane del knjižnega jezika. To velja tudi za terminologijo, ki je še zlasti podvržena spremembam – zaradi novih znanj in dognanj, prevzemanja terminov iz tujih jezikov, pa tudi zaradi zamiranja starih in ne več uporabljanih poimenovanj. Terminološki slovar s področij urbanizma in prostorskega načrtovanja je v tem trenutku prepotreben pripomoček, saj smo nanj čakali vse od prvega slovarja, ki ga je pripravila Iva Železnikar na Urbanističnem inštitutu Slovenije leta 1975. Žal od takrat mnogi poskusi, da bi prišli do novejšega slovarja, niso doživeli zaključka. Slovar, ki je pred nami, je še posebej zahtevno delo, saj je stroka urejanja prostora interdisciplinarna in uporablja številne termine s specialnih področij – arhitekture, gradbeništva, krajinske arhitekture, geografije, geodezije, prava, komunalnega gospodarstva, prostorske ekonomije ter sociologije, ekologije, umetnostne zgodovine in informatike – da naštejem nekaj pomembnejših. Avtorji so s pravo mero vključili tiste termine z drugih specialnih področij, ki se v urejanju prostora največ uporabljajo. Poleg tega je bilo v slovar potrebno vključevati nove pojme, pogosto s poslovenjenjem iz tujih jezikov, zlasti iz angleščine. Avtorji so se izognili skušnjavi, da bi kovali nove, povsem slovenske izraze, saj bi bilo to v današnjem globaliziranem svetu mednarodno znanih in priznanih izrazov povsem neumestno. V terminologijo se v posameznih obdobjih vrinjajo tudi povsem modni, trendovski izrazi, zato je bilo potrebno izluščiti termine, ki imajo trajen pomen, in zavreči tiste, ki so le modna muha. Tvorci slovarja so vanj vključili naslove temeljnih listin iz urbanizma. Atenska listina, Agenda Habitat in podobni dokumenti so dovolj pomembni, da so jim dali mesto v slovarju in jih razložili. Kar nekoliko presenetljivo je, da so avtorji vključili številne termine iz veljavne zakonodaje in še nekaj iz zakonske materije polpreteklega obdobja. Tak pristop je dobrodošel, saj pomaga uporabniku, da se znajde v nepregledni množici, lahko celo rečemo zmešnjavi izrazov na področjih prostorskega in okoljskega prava. Pokaže se, da ima le malo tovrstnih terminov daljšo življenjsko dobo, nekateri pa vendarle ostanejo – recimo urbanistični načrt, zazidalni načrt. Slovar je obogaten s slikovnim gradivom, ki ilustrira nekatere termine. Posebej koristne so tiste ilustracije, ki jasno prikažejo vsebino v stroki pogosto različno interpretiranih pojmov, npr.: gradbena meja, gradbena linija, regulacijska črta ali pa: stavbišče, stavbno zemljišče, funkcionalno zemljišče itd. (op. urednic zbirke Terminologišče: velja za knjižno izdajo). Slovar je izdelan po vseh strokovnih zahtevah terminografske znanosti s kratkimi opisi iztočnic, s sopomenkami, navedbo izrazov, ki imajo obraten, nasproten pomen. Z označbo pravilnega naglaševanja, spola in sklanjatve so odpravljene tudi vse dileme glede uporabe posameznega izraza. Delo dopolnjuje angleško-slovenski slovar prikazanih strokovnih poimenovanj, kar še poveča uporabnost slovarja. Na ta način bo bralec tuje literature hitro našel ustrezen – in pravilen – slovenski strokovni izraz. Navedba angleških ustreznikov bo uporabnikom olajšala prevajanje ali pa dodatno utemeljila, kaj določeno slovensko poimenovanje pomeni v svetovnem merilu. Kot dodatek slovar navaja obsežno uporabljeno literaturo, zakone, predpise in uredbe, kar je že sam po sebi vreden pregled te materije. Tako obsežno in kvalitetno delo seveda tudi ni brez manjših pomanjkljivosti. Nekatere specialne stroke so morda preveč zastopane, recimo krajinska arhitektura, druge premalo, recimo statistika. Precej iztočnic je odveč, saj niso splošno uporabne in so le opis neke stvari oziroma pojma z enim ali celo več pridevniki. Nekateri izrazi pa bi si zaslužili mesto v slovarju, kot na primer alokacija, cestni svet, ali tisti, kjer so pogoste dileme in pojmovne zmede – recimo last in posest. Delo lahko ocenimo kot kakovosten strokovni slovar, ki je naši stroki prepotreben in bo zagotovo našel svoje mesto na policah strokovnih knjižnic, birojev, inštitucij državne in občinskih uprav, pa tudi posameznikov – prostorskih in drugih načrtovalcev ter ne nazadnje – študentov. Prof. dr. Andrej Pogačnik Urbanistični inštitut Republike Slovenije se je z nalogo, da pripravi slovar strokovnega izrazja (besed in besednih zvez) s področja urbanističnega (prostorskega) načrtovanja spoprijel že drugič. Prvi urbanistični terminološki slovar so na inštitutu pripravili že leta 1975. Skrb za ustrezno strokovno izrazje na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja je ena od osnovnih nalog osrednjega raziskovalnega inštituta s tega področja. S sedanjo izdajo Urbanističnega terminološkega slovarja Urbanistični inštitut Republike Slovenije izpolnjuje to svojo nalogo. Pri tem ne gre zgolj za novo izdajo slovarja iz leta 1975, temveč za njegovo temeljito prenovo in posodobitev. Posebna kakovost novega slovarja so grafične dopolnitve definicij – skice in fotografije (op. urednic zbirke Terminologišče: velja za knjižno izdajo). Za praktično uporabnost slovarja so še posebej pomembni angleški prevodi slovenskih besed ali besednih zvez. Koliko je slovar izčrpen v predstavljanju pojmov s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja? Izrazje, ki je vključeno v slovar, pomeni zelo obsežen nabor ne samo za nekoga, ki ni strokovnjak na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja, temveč tudi za strokovnjaka. Vzemimo za primer besedne zveze s pridevnikom krajinski. Slovar definira kar 23 besednih zvez s tem pridevnikom. Težko bi našli še kakšno besedno zvezo s tem pridevnikom, ki bi jo bilo smiselno pojasniti kot pomensko enoto. Morda bo kdo kakšno besedo ali besedno zvezo v slovarju tudi pogrešal ali se z definicijo ne bo povsem strinjal. Treba pa je upoštevati, da je področje urbanističnega in prostorskega načrtovanja dokaj dinamično in je v Sloveniji doživelo znatne spremembe skupaj s spremembo političnega sistema. To področje doživlja spremembe tudi v svetu. Prenos strokovnega izrazja iz tujine v domače okolje pa zahteva svoj čas, da se v strokovnem okolju ustrezno razširi in se tudi pomensko ustali. Prof. dr. Ivan Marušič Uvodna beseda Termin urbanizem izhaja iz latinske besede urbs (= mesto). Kot ime za novo disciplino, ki se ukvarja z načrtovanjem mest in naselij, je izpeljanko iz te besede – urbanizacija – prvič uporabil španski urbanist Ildefonso Cerdá v svoji knjigi Teoría General de la Urbanización (Obča teorija urbanizacije). Ta je izšla leta 1867 kot obrazložitev njegovega projekta za razširitev Barcelone iz leta 1859. V uvodu je Cerdá zapisal: »Bralca želim uvesti v študij nekega povsem novega področja, še nedotaknjenega in deviškega. Ker je v njem vse novo, sem moral iskati in si izmišljati nove besede, ki bi izrazile nove ideje, katerih razlage ni mogoče najti v nobenem slovarju.« (Merlin, Choay, 2005) Cerdá je kot prvi v zgodovini dal urejanju mest znanstveni pomen in ga opredelil kot avtonomno disciplino. Pojem urbanizacija, s katerim je poimenoval proces graditve in urejanja prostora, se je pozneje v poenostavljeni obliki – urbanizem – uveljavil predvsem v Franciji (urbanisme), Italiji (urbanistica), Španiji (urbanismo), medtem ko ga anglosaksonske dežele niso prevzele. Namesto njega uporabljajo termin urbanistično načrtovanje (urban planning), urbanizem pa le redko (npr. v Ameriki) in ga razlagajo zelo ohlapno in nedoločno. Še danes v angleških slovarjih (npr. Oxford, Collins) pojma urbanizem ne najdemo, urbanizacijo (urbanisation) pa razlagajo zelo poenostavljeno kot spreminjanje podeželja v mestu podobna območja. Pač pa francoskemu terminu odgovarja nemška beseda Städtebau. V dvajsetem stoletju se je urbanizem razvil v izrazito kompleksno vedo, ki daleč presega prvotni pomen (teorijo in prakso načrtovanja in urejanja fizičnega prostora), tudi sam termin je dobil širši pomen. Že leta 1980 je Vladimir Mušič v svoji knjigi Urbanizem: bajke in resničnost (Mušič, 1980) zapisal, da moramo urbanizem razumeti kot družbeno dejavnost, katere cilj je ustvarjanje ustreznejšega življenjskega in delovnega okolja, kot ekonomsko in družbeno kategorijo, kot dogovor za estetsko oblikovanje mesta in ne nazadnje kot način življenja v mestu. Danes urbanizem definiramo kot znanost, umetnost in tehniko prostorskega urejanja človekovih naselbin. Tako ga opredeljuje tudi večina slovarjev, npr. Larousse (2013), ki pravi, da je urbanizem hkrati teorija in praksa, katere izvajanje zahteva tudi pomoč tehnike. Podobno Slovar slovenskega knjižnega jezika urbanizem definira kot dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in urejanjem naselij oziroma kot vedo o tej dejavnosti. Takšna definicija urbanizma kot znanosti, umetnosti in tehnike se pojavlja tudi v strokovni literaturi. Kot znanost se urbanizem uvršča v družboslovje. Vključuje celo vrsto družboslovnih ved, ki se ukvarjajo z razvojem in raziskovanjem prostora, od arhitekture, geografije, krajinske arhitekture, ekonomije, prava, ekologije, antropologije do politike, sociologije in filozofije. Kot umetnost in tehnika pa obsega prakse in tehnike urejanja in oblikovanja prostora ter načrtovanja urbanih politik (stanovanja, transport, okolje, gospodarske dejavnosti, trgovina, rekreacija ...). Ukvarja se z načrtovanjem poselitve in z njo povezanih prostorskih ureditev ter določa pogoje za umestitev objektov v prostor. Njegov cilj je trajnostni prostorski razvoj, ki vključuje racionalno rabo prostora in zagotavlja visoko kakovost življenja, močno in konkurenčno gospodarstvo ter zdravo okolje ob upoštevanju javnih koristi varovanja okolja, ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine. V Sloveniji lahko govorimo o urbanizmu od konca 19. stoletja naprej. Za prvo besedilo v slovenščini, ki je postavilo temelje urbanistične terminologije, velja Fabianijevo poročilo k načrtu Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane (Fabiani, 1895), objavljeno leta 1895 v Ljubljani, v katerem avtor natančno opisuje strukturo mesta z vsemi detajli. V 20. stoletju je urbanistična stroka v Sloveniji brez bistvenih zaostankov sledila razvoju v tujini in postajala vedno kompleksnejša. V prvih dveh desetletjih 20. stoletja je bilo načrtovanje in urejanje slovenskih mest podrejeno zakonom, ki jih je sprejemala cesarska prestolnica, in tudi terminologija je izhajala iz nemščine (gradnja mest = Städtebau), med obema vojnama, zlasti tik pred drugo svetovno vojno, se je mlajša generacija slovenskih arhitektov začela obračati bolj na zahod in pod vplivom CIAM in Le Corbusiera prevzemala poleg nemških tudi francoske termine (npr. urbanizem = urbanisme), po vojni, še posebno pa v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja in danes, pa se stroka zgleduje predvsem po anglosaksonski in ameriški terminologiji (npr. urbanistično načrtovanje, urbanistično oblikovanje = urban planning, urban design). Strokovni jezik se je torej razvijal in bogatil na različne načine in pobiral pojme iz nemškega, francoskega in angleškega strokovnega besedišča pa tudi iz drugih, povezanih strok, medtem ko so bili le nekateri termini v slovenščini na novo ustvarjeni. V strokovnem jeziku se pogosto uporabljajo tudi tujke ali pa bolj ali manj posrečeni slovenski prevodi tujih terminov. Vse to povzroča zmedo v terminologiji in nesoglasja tako znotraj stroke kot med strokami, še posebej tistimi, ki imajo daljšo tradicijo in so vsaka zase že razvile bolj kompleksno strokovno terminologijo. Cilj Urbanističnega terminološkega slovarja je zapolniti vrzel v strokovni terminologiji in prispevati k razreševanju terminološke zmede, ki vlada na področju v zakonodaji, načrtovanju in strokovni literaturi in povzroča nesoglasja v stroki ter nerazumevanje in nejasne razlage pomena, ki ga imajo posamezni pojmi. Zgodovina prizadevanj za urbanistično terminologijo Sistematično delo za slovenski urbanistični slovar se je začelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil ustanovljen Urbanistični inštitut SRS. Ta je med svoje tekoče naloge uvrstil tudi skrb za razvoj urbanistične terminologije. Že leta 1961 je pripravil prvi osnutek slovarja, ki je obsegal 280 terminov, opremljenih z razlagami in prevodi v angleški jezik. Terminologiji je inštitut namenil tudi posebno rubriko v strokovni reviji Urbanizem, ki jo je izdajal med letoma 1963 in 1966. Leta 1971 je Urbanistični inštitut SRS pod strokovnim vodstvom Ive Železnikar prijavil na razpis Sklada Borisa Kidriča raziskovalno nalogo, katere cilj je bila priprava glosarja urbanističnih pojmov. Obsegal naj bi 500 terminov z razlagami in prevodi v srbohrvaški in angleški jezik. Med delom se je koncept spremenil, ideja o večjezičnem slovarju je bila opuščena, obdelanih pa je bilo več kot 1000 terminov v slovenskem jeziku (Železnikar, 1971). Urbanistični inštitut SRS je pod vodstvom Ive Železnikar nadaljeval terminološko delo in leta 1975 je bilo obdelanih 2617 gesel z 236 podgesli, pripravljen pa je bil tudi obsežen elaborat, ki je vseboval seznam gesel UDK s področja urbanizma, arhitekture in sorodnih disciplin (Železnikar, 1975). Slovar žal ni bil objavljen in je ostal zgolj v obliki vezanega tipkopisa, bolj ali manj nedostopnega širši javnosti. Med letoma 1982 in 1983 je Urbanistični inštitut SRS pripravil dva zvezka glosarja za področje urejanja prostora (Mihevc, 1982, in Sterlekar, 1983) z okrog 3000 termini in kriterije, po katerih naj bi kasneje pripravili razlage za 400–800 terminov, vendar je tudi ta projekt ostal le v obliki delovnega gradiva. Leta 2001 je Urbanistični inštitut RS po naročilu Urada RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor pripravil izhodišča za pripravo novega glosarja za področje urbanističnega planiranja (Stanič, 2001), ki pa niso imela ustreznega nadaljevanja. Leta 2005 se je dela na terminološkem slovarju prostorskega planiranja lotila nova ekipa, sestavljena iz sodelavcev Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podjetja ACER, d. o. o., in Urbanističnega inštituta RS. Nosilec projekta, ki sta ga v okviru Ciljnega raziskovalnega programa sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za okolje in prostor RS (Prosen, Hudoklin, Perko, 2005), je bil izr. prof. Anton Prosen. Projekt je bil zasnovan zelo ambiciozno in je vključeval strokovnjake iz različnih strok, povezanih s prostorom. Slovarsko obdelanih je bilo 1789 terminov, vendar je tudi ta projekt, ki si je prizadeval kar najširše zajeti področje prostorskega načrtovanja, ostal žal nedokončan v obliki tipkopisa. Vsa ta že več kot petdeset let potekajoča prizadevanja za izdelavo terminološkega slovarja dokazujejo, kako zelo potreben je in kako ga pogrešamo. Prav zaradi tega se je Urbanistični inštitut RS v letu 2011 ponovno lotil priprave urbanističnega slovarja z novo, mlajšo ekipo, ki si je zadala nalogo, da projekt pripelje do zaključka in slovar izda v knjižni obliki in na spletu. Koncept Urbanističnega terminološkega slovarja Pri pripravi slovarja smo želeli nadaljevati delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih 50 letih, in ga ustrezno dopolniti in izpopolniti. Vendar se je hitro pokazalo, da bo treba kljub obsežnosti že obstoječega gradiva projekt zastaviti bolj ali manj na novo. Urbanizem je relativno mlada veda, vendar se izjemno hitro razvija in spreminja, to pa se seveda odraža tudi v terminologiji. Ko smo se lotili pregleda vseh dosedanjih osnutkov slovarjev, smo ugotovili, da velik del terminov danes ni več ustrezen, saj se je od prvih začetkov večkrat spremenila zakonodaja, pa tudi sam predmet, cilji in naloge urbanizma so danes precej drugačni. Zato je bilo treba koncept postaviti na novo. Pri pripravi slovarja smo si zastavili tri temeljna vprašanja: kakšen tip slovarja želimo, kaj je naše specifično strokovno področje in katere termine želimo vključiti. 1 Glede tipa slovarja smo morali najprej potegniti ločnico in ga razmejiti od enciklopedije (ki bi zajela najširše gradivo z razlagalnimi članki) in leksikona (po vsebini enako obsežnega, vendar z bolj sežetimi razlagami). Odločili smo se za terminološki slovar, ki je omejen zgolj na strokovno besedišče, to pomeni, da so izpuščena imena oseb, krajev, spomenikov itd. 2 Na drugo vprašanje, kaj je naše specifično strokovno področje, smo si odgovorili z natančno definicijo urbanizma kot stroke: urbanizem smo v skladu z današnjo doktrino opredelili kot znanost, umetnost in tehniko in natančno definirali njegovo strokovno področje, izhodišča in cilje. 3 Na tretje vprašanje, katere termine želimo vključiti, pa smo se odločili za: termine, ki so izključno urbanistični; termine, ki se uporabljajo v vzporednih disciplinah, vendar so pomembni za urbanizem; splošne izraze v pomenu, ki je pomemben za urbanizem. Slovarski sestavki vsebujejo tudi angleške ustreznike, če so ti splošno uveljavljeni v strokovnem jeziku. Za večjo razumljivost posameznih terminov smo nekatere slovarske sestavke v tiskani izdaji ilustrirali tudi s skicami in fotografijami (op. urednic zbirke Terminologišče: velja za knjižno izdajo). Kako je potekalo delo Urbanistični terminološki slovar smo skoraj pet let pripravljali raziskovalci Urbanističnega inštituta RS v sodelovanju s Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Posamezne področne skupine so najprej pripravile geslovnike in jih nato vsebinsko in slovarsko obdelale skupaj s sodelavko Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar so pregledali recenzenti za posamezna področja in sodelavci Ministrstva za okolje in prostor. Doc. dr. Breda Mihelič Zahvala Urbanistični inštitut RS se zahvaljuje vsem avtorjem, prevajalcem, recenzentom, ilustratorkam, oblikovalcem in drugim sodelavcem ter Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posebej dr. Marjeti Humar, za sodelovanje pri zasnovi, pripravi, pregledu in oblikovanju slovarja. ZASNOVA IN ZGRADBA SLOVARJA Vsebina in ureditev Urbanističnega terminološkega slovarja 1 Urbanistični terminološki slovar prikazuje pojmovni svet slovenskega urbanizma. V njem je prikazanih 2150 strokovnih izrazov s 1932 angleškimi ustrezniki. Angleških ustreznikov je manj kot strokovnih izrazov, ker niso navedeni pri kazalkah (čeprav veljajo tudi zanje), in pri nekaterih strokovnih izrazih, za katere (še) ni angleškega ustreznika ali se ta ne uporablja v mednarodni komunikaciji. Angleški izrazi, ki so bili prevedeni za slovar, sicer pa se ne uporabljajo v angleški strokovni literaturi, so označeni z zvezdico (*). Izrazje je bilo izbrano iz urbanistične strokovne literature in iz zakonov, predpisov ipd. Pregledani so bili tudi slovarji, ki ob drugem vsebujejo tudi urbanistično izrazje. Seznam upoštevanih del je dodan na koncu. Urbanizem je povezan z različnimi strokami. To odraža tudi slovar, saj ob ozko urbanističnem vsebuje tudi izrazje naslednjih področij, naštetih po abecedi: arhitektura, demografija, ekonomija, geodezija, geografija, informatika, komunala, krajinska arhitektura, kulturna dediščina, okolje, promet, sociologija ipd. Področja rabe pri posameznih izrazih niso posebej označena. 2 Slovar vsebuje: splošno sodobno nelastnoimensko urbanistično izrazje; izrazje, vezano na zakone, predpise, navedene v pojasnilu, npr. po Zakonu o prostorskem načrtovanju, 2007; izrazje, ki izhaja zlasti iz stare Grčije in se uporablja v sodobnem urbanizmu, npr. agora; razmeroma veliko domačih in mednarodno uporabljanih kratic, npr. CBD, CPP (seznam je naveden na koncu slovarja); manjše število lastnih imen, npr. Nova atenska listina; angleške ustreznike za večji del strokovnih izrazov. Slovar v glavnem upošteva sodobno izrazje. Del izrazja pa je iz zakonodaje, ki ne velja več, vendar se je in se še razmeroma pogosto uporablja. Da bi uporabnik dobil ustrezno informacijo, ima tak izraz vedno pojasnilo, s katerim zakonom se je uveljavil, kdaj je bil ta izdan in do kdaj je veljal, npr. po Zakonu o urejanju prostora, 2003, do 2007. Če se je v zakonodaji uveljavil nov izraz, nanj kaže kazalka, npr.: skúpni prostórski ákt -ega -ega -a m po Zakonu o urejanju prostora, 2003, do 2007 → mèdobčínski prostórski ákt mèdobčínski prostórski ákt -ega -ega -a m po Zakonu o prostorskem načrtovanju, 2007 prostorski akt, s katerim se določijo prostorske ureditve za več prostorskih enot, npr. za več občin S: skúpni prostórski ákt 3 Slovar je dvodelen. V prvem delu so slovarski sestavki z iztočnico kot izhodiščem, v drugem je iz ustreznikov, navedenih v slovarskih sestavkih, oblikovan angleško-slovenski slovar. Slovar daje, če je glede na rabo mogoče, prednost neprevzetemu izrazju. 4 Slovar prikazuje izrazje v slovarskih sestavkih. Vsak strokovni izraz je iztočnica samostojnega slovarskega sestavka. Iztočnice so eno-, dvo- ali večbesedne in praviloma v ednini. Vse iztočnice so samostalniki ali besedne zveze s samostalniško jedrno besedo. 5 Iztočnice so prikazane kot prvine jezika in poimenovalnega sistema stroke. Slovar navaja naslednje jezikovne podatke: naglas (mesto, kakovost in dolžina), izgovor (ta je naveden, če je zapis različen od izgovora), spol (moški, ženski, srednji), drugosklonska končnica, število (če je iztočnica v množini). Onaglaševanje in zapis se ravnata po Slovenskem pravopisu. Splošnih izgovornih posebnosti slovar ne navaja. Tako npr. pri prebivalstvo ni določeno, kako se izgovarja l. 6 Slovarski sestavki so razvrščeni po abecedi iztočnic. 7 Če ima iztočnica več pomenov, so ti označeni z arabskimi številkami. 8 Vrste slovarskih sestavkov: polni (tudi več pomenov), kazalke (tudi več pomenov), sestavljeni (vedno vsaj dva pomena). 8.1 Najpogosteje uporabljan, strokovno in jezikovno ustrezen izraz je iztočnica polnega slovarskega sestavka, ki je prikazana z jezikovnimi podatki, lahko so navedene kratice, pojasnila, obvezno pa definicija pomena, lahko vsebuje eno ali več sopomenk (S), informativni del, označen kot PRIM., v katerem so navedena poimenovanja, ki so pomensko podobna, temu navadno sledi angleški ustreznik. 8.2 V slovarju sta uporabljeni dve vrsti kazalk: usmerjevalne (normativne) in informacijske. Kazalke nimajo angleških ustreznikov. Usmerjevalne kazalke vodijo uporabnika glede na pogostost rabe v stroki in jezikovne značilnosti na pogostejši in jezikovno ustreznejši izraz, npr.: káre karêja m → zazidálni ôtok; horizontálni gabarít objékta -ega -a -a m → tlórisni gabarít objékta; hôstel -tla m → mladínski hotél. Informacijske kazalke vodijo uporabnika od angleškega ustreznika k slovenskemu poimenovanju ali od kratice k neokrajšanemu poimenovanju, npr.: PÍD PID-a m kratica → projékt izvedênih dél. Tovrstne kazalke lahko vsebujejo tudi tujejezično razvezavo: CÍAM CIAM-a m (fr. Congrès internationaux d´architecture moderne) kratica → Mednárodni kongrés modêrne arhitektúre. 8.3 Sestavljeni slovarski sestavki imajo vsaj dva pomena. Pri prvem je navedena definicija, drugi ima obliko kazalke, npr.: krajínska arhitektúra -e -e ž 1. stroka, ki se ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem in upravljanjem krajine, načrtovanjem prostora, varstvom okolja in narave tako, da dosega skladen in celovit razvoj prostora z upoštevanjem strukturnih, morfoloških, ekoloških, kulturnih, psiholoških in družbenogospodarskih značilnosti ang.: landscape architecture 2. → krajínsko načrtovánje Sestavljeni slovarski članki so razmeroma redki. 9 Slovar je namenjen urbanistom in strokovnjakom strok, ki so povezane z urbanizmom, študentom, predavateljem na fakultetah, strokovnim delavcem na ministrstvih, upravnih enotah, v občinskih upravah in vsem, ki jih zanima to področje. KRAJŠAVE IN OZNAKE ang. angleško fr. francosko K: oznaka za navajanje kratic m samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola mn. množina npr. na primer PRIM. primerjaj pomensko podobna poimenovanja S: oznaka za navajanje sopomenk (sinonimov) s samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola stol. stoletje ž samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola → glej strokovno, jezikovno ustreznejše ali pogosteje uporabljano strokovno poimenovanje ali razvezavo kratice % oznaka za odstotek ( ) okrogli oklepaj za navajanje izvora (1), (1, 2) oznaka, na kateri pomen poimenovanja se nanašajo kazalke ali angleški ustrezniki [ ] oglati oklepaj za navajanje izgovora * iz slovenščine preveden, v angleščini neustaljen angleški ustreznik ´ ostrivec, oznaka za dolgi in ozki samoglasnik ali dolgi r ` krativec, oznaka za kratki in široki samoglasnik ˆ strešica, oznaka za široki in dolgi samoglasnik VIRI IN LITERATURA ABERCROMBIE, Nicholas, HILL, Stephen, TURNER, Bryan S., 2008: Rječnik sociologije. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk. AZINOVIĆ, David idr., 2014: Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska gora: In obs medicus. BAKER, Therese L., 1994: Doing Social Research. New York: McGraw-Hill Inc. BARDET, Gaston, 1948: Glossaire de l’urbaniste en six langues. Paris: Vincent, Fréal. BENTLEY, Ian idr., 1985: Responsive Environments. London: The Architectural Press. BENTLEY, Ian, BUTINA-WATSON, Georgia, 1990: Urban design 2: Keywords and phrases. The Architects’ Journal 1927. 65–67. BOGATAJ, Marija, DROBNE, Samo, BOGATAJ, David, 2002: Zasnova stavbnih zemljišč v prostorskem planu Slovenije in državna stavbno zemljiška politika: ugotovitve in predlogi. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje. http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/prostor_slo2020/2_7_dokument.pdf , dostop 15. 1. 2013. BRAUNFELS, Wolfgang, 1988: Urban Design in Western Europe: Regime and Architecture, 900–1900. London: The University of Chicago Press. BRENNER, Neil, 2009: What is Critical Urban Theory? City 13/2–3. 198–207. BREZNIK, Janez idr., 2010: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) s komentarjem. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) s komentarjem. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) s komentarjem. Ljubljana: GV založba. (Nova slovenska zakonodaja.) BROWN, Barbara B., PERKINS, Douglas D., 1992: Disruptions in place attachment. Place Attachment (ur. Irwin Altman, Setha M. Low). New York: Plenum Press. 279–304. By Design, Urban Design in Planning System: Towards Better Practice (Department of the Environment, Transport and the Regions), 2000. London: Thomas Telford. ČALDAROVIĆ, Ognjen, 1985: Urbana sociologija: socijalna teorija i urbano pitanje. Zagreb: Globus. CARMONA, Matthew idr., 2005: Public Places – Urban Spaces: the Dimensions of Urban Design. Oxford: Architectural press. CASTELLS, Manuel, 1983: The City and the Grassroots: A Cross-Cultural Theory of Urban Social Movements. London: Edward Arnold. ČERPES, Ilka, BLEJEC, Gašper, KOŽELJ, Janez, 2008: Urbanistično načrtovanje: raba prostora, tipologija stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. CHARLES, Prince of Wales, 1989: A vision of Britain: A Personal View of Architecture. London: Doubleday. CHIARA, Joseph De, KOPPELMAN, Lee E., 1982: Urban Planning and Design Criteria. New York: Van Nostrand Reinhold Company. CHILDS, Mark C., 2004: Urban Composition: Developing Community Through Design. New York: Princeton Architectural Press. CHOAY, Françoise, 1965: L'Urbanisme, utopies et réalités: une anthologie. Paris: Seuil. CHOAY, Françoise, 1980: La Règle et le Modèle: sur la théorie de l'architecture et de l'urbanisme. Paris: Seuil. Climate change glossary. http://www.epa.vic.gov.au/climate-change/glossary.asp#CCS , dostop 7. 12. 2011. CONZEN, M. R. G, 1969: Alnwick, Northumberland: A Study in Town-plan Analysis. London: Institute of British Geographers. COWAN, Robert, 2005: The Dictionary of Urbanism. Tisbury, Wiltshire: Streetwise Press. CURL, James Stevens, WILSON, Susan, 1999: The Oxford Dictionary of Architecture. Oxford: Oxford University Press. DEKLEVA, Jože idr., 1991: Dejavniki razvoja poselitve Ljubljane: poročilo o delu za leto 1991. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DEKLEVA, Jože, 2002: Ukrepi države za aktivnejšo zemljiško politiko. Država, državljani, stanovanja: poslovanje z nepremičninami. Zbornik referatov, Portorož 14. in 15. november 2002 (ur. Anton Kožar). Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. 62–69. DEKLEVA, Jože, ČERNIČ MALI, Barbara, CVETKOVIČ, Brane, 1988: Analiza izvajanja zemljiške politike v mestu Ljubljana: zemljiška politika v družbenem sistemu SFRJ. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DEKLEVA, Jože, ČERNIČ MALI, Barbara, SENDI, Richard, 1993: Instrumenti zemljiške politike v tržnih gospodarstvih: primerjalni pregled. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DEKLEVA, Jože, ŠTRAVS, Luka, 2011: Urejanje prostora na občinski ravni. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. DERNULC, Simona idr., 2002: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dictionnaire de l'urbanisme et de l'aménagement (ur. Pierre Merlin, Françoise Choay), 2005. Paris: Presses universitaires de France. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa idr., 1994: Oblikovanje mesta v pogojih tržne ekonomije: 1. faza - letno poročilo. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa, 1989: Morfološka analiza razvoja mest v južnem delu Jugoslavije z aplikacijo na primeru Titograda. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa, 1998: Metodološka ogrodja za usmerjanje in kontrolo kvalitetnejšega razvoja urbanega prostora v pogojih tržne ekonomije. Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta: oblikovanje mesta v pogojih tržne ekonomije. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa, 1998: Obvladovanje mesta: formalni in neformalni vzvodi (re)urbanizacije. Urbani izziv 9/2. 3–15, 111–116. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa, 2011: Orodja za usmerjanje in nadzor urbanih oblik. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa, NIKŠIČ, Matej, 2005: Vloga urbanističnega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij. Urbani izziv 16/1. 21–28, 145–147. Doing Cultural Geography (ur. Pamela Shurmer-Smith), 2003. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage. Economic Glossary – the Complete Economic Terms and Definitions. http://glossary.econguru.com/economic-term/urban+economics , dostop 13. 1. 2013. ELLIN, Nan, 2006: Integral Urbanism. New York, London: Routledge. ELY, Richard T., WICKER, George Ray, 2007: Elementary Principles of Economics. http://chestofbooks.com/finance/economics/Elementary-Principles-of-Economics/Rent-of-Urban-Land.html , dostop 16. 5. 2013. Encyclopedia of Urban Planning (ur. Arnold Whittick), 1974. New York: McGraw-Hill. Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije 27/2007 in 37/2011. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Enotna klasifikacija vrst objektov (CC-SI) s pojasnili. http://www.stat.si/doc/klasif/CC-SI_%20pojasnila.pdf , dostop 5. 6. 2013. Ensuring Quality of Life in Europe’s Cities and Towns. EEA Report No 5/2009 (European Environment Agency), 2009. Kopenhagen: EEA. Environmental Sociology: European Perspectives and Interdisciplinary Challenges (ur. Matthias Gross, Harald Heinrichs), 2010. El. knjiga. New York: Springer. http://dx.doi.org/10.1007/978-90-481-8730-0 EU Land Policy Guidelines: Guidelines for Support to Land Policy Design and Land Policy Reform Processes in Developing Countries, 2004. https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/methodology-eu-land-policy-guidelines-200411_en_2.pdf , dostop 8. 1. 2013. FABIANI, Maks, 1989: Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane. Ljubljana: Arhitekturni muzej. Faksimiliran ponatis izdaje 1899, Dunaj. FAINSTEIN, Susan S., 2011: The Just City. Ithaca: Cornell University Press. FISTER, Peter idr., 1993: Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. FLETCHER, Banister, 2008: A history of architecture. Oxford, Burlington: Elsevier/Architectural Press. FLORIDA, Richard, 2005: Cities and the Creative Class. New York, London: Routledge. Focus, društvo za sonaraven razvoj. http://focus.si/index.php?node=22 , dostop 7. 12. 2011. GABRIJELČIČ, Peter, FIKFAK, Alenka, 2002: Rurizem in ruralna arhitektura: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. GALEA, Sandro, VLAHOV, David, 2005: Urban Health – Evidence, Challenges and Directions. Annual Review of Public Health 26. 341–365. GEHL, Jan, GEMZOE, Lars, 2003: New city spaces. Copenhagen: The Danish Architectural Press. Glossary of Technical Terms in Urban Morphology (ur. Andrew N. Jones, Peter J. Larkham), 1989. Birmingham: University of Birmingham. GRAHAM, Stephen, 2009: Cities as Battlespace: The New Military Urbanism. City 13/4. 383–402. Green paper on territorial cohesion: turning territorial diversity into strength (Commission of the European Communities), 2008. Brussels: EC. HARVEY, Jack, JOWSEY, Ernie, 2004: Urban Land Economics. Basingstoke, New York: Palgrave Macmillan. HUMMON, David M., 1992: Community Attachment: Local Sentiment and Sense of Place. Place Attachment (ur. Irwin Altman, Setha M. Low). New York: Plenum Press. 253–277. JONES, Paul, 2006: The Sociology of Architecture and the Politics of Building. Sociology 40/3. 549–565. JUVANEC, Borut, 2007: Kozolec. Ljubljana: Založba i2 d.o.o., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. KAPLAN, Stephen, 1973: Cognitive Maps, Human Needs and Thought. Image and environment (ur. Roger M. Downs, David Stea). Chicago: Aldine. 63–78. KASPER, Wolfgang, 2008: Spatial Economics. The Concise Encyclopedia of Economics (ur. David R. Henderson). Indianapolis: Liberty Fund. http://www.econlib.org/library/Enc/SpatialEconomics.html , dostop 12. 6. 2013. KEAT, Russell, URRY, John, 1975: Social Theory as Science. London: Routledge & Kegan Paul Ltd. KIDDER, Jeffrey L., 2005: Style and Action: A Decoding of Bike Messenger Symbols. Journal of Contemporary Ethnography 34/2. 344–367. KLADNIK, Drago idr., 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. KLADNIK, Drago idr., 2008: Geografija. Tržič: Učila International (Zbirka Tematski leksikoni). KLEMENČIČ, Tone, 1980: Komunalno gospodarstvo. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije. KOCH, Wilfried, 1999: Umetnost stavbarstva. Veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes. Ljubljana: Mladinska knjiga. KOŠIR, Fedja, 1993: Zamisel mesta. Ljubljana: Slovenska matica. KOVAČIČ, Matija, 1996: Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981–1991. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo; Inštitut za agrarno ekonomiko. KOŽELJ, Janez, 1985: Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena vzajemnost z morfologijo mestnega prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. KRIER, Rob, 1979: Urban Space. London: Academy Editions. KRIPPENDORFF, Klaus, 2004: Content Analysis: An Introduction to Its Methodology. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage Publications. KUMER, Alenka idr. 2008: Zbirka predpisov o prostorskem načrtovanju in opremljanju stavbnih zemljišč: z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: Nebra. KUNAVER, Jurij idr., 1996: Obča geografija. Ljubljana: DZS. Larousse. http://www.larousse.fr/ , dostop 30. 5. 2013. LASSWELL, Harold Dwight, 1936: Politics: Who Gets What, When, How. New York: McGraw-Hill. LAVEDAN, Pierre, 1936: Géographie des villes. Paris: Gallimard. LE CORBUSIER, 1920: Urbanisme. Paris: G. Crès & Cie. LE CORBUSIER, GIRAUDOUX, Jean, 1943: La Charte d'Athènes: avec un discours liminaire de Jean Giraudoux. Urbanisme des Congrès internationaux d'Architecture moderne. Paris: Plon. LENARČIČ, Leonid, 1974: Percepcijski aspekti mestne vizualne oblike in njih pomen v urbanističnem načrtovanju. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Lexicon silvestre. Gozdarski slovar z razlagami 1–4 (ur. Marjan Lipoglavšek), 2001–2013. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba. LYNCH, Kevin, 1964: The Image of the City. Cambridge: Institute of Technology. MALAČIČ, Janez, 2006: Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. MANZO C., Lynne, 2003: Beyond House and Haven: Toward a Revisioning of Emotional Relationships with Places. Journal of Environmental Psychology 23. 47–61. MAYER, Margit, 2011: The Ambiguity of Participating the Social City. Journalment 1. http://dl.dropboxusercontent.com/u/11464360/ment%20ISSUE%2001/MENT01-web-mayer.pdf , dostop 21. 2. 2013. MIHELIČ, Breda, 1996: Mestno tkivo in arhitektura. Vpliv starih parcelnih sistemov na oblikovanje urbane forme in stavbne tipologije: primer mesta Ljubljane. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino. MIHEVC, Pavel, 1982: Glosar za področje urejanja prostora: 1. faza. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. MIHEVC, Pavel, 1996: Prostorsko planiranje na ravni občine: priročnik za župane in ključni pojmi z obrazložitvijo. Zaključno poročilo. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. MLADENOVIČ, Luka, 2011: Kriteriji za trajnostno načrtovanje in gradnjo območij z visoko gostoto poselitve. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. MONTGOMERY, John, 2006: Community Strengthening through Urban Sociability. Brisbane: Urban Cultures Ltd. MORRIS, Anthony Edwin James, 1979: History of Urban Form: before the Industrial Revolutions. London: George Godwin Ltd. MUŠIČ, Vladimir Braco, 1980: Urbanizem - bajke in resničnost. Zapisi na robu dvajsetletnega razvoja našega prostorskega načrtovanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Neoliberal Urbanism and its Contestations: Crossing Theoretical Boundaries (ur. Jenny Künkel, Margit Mayer), 2011. London: Palgrave Macmillan. NEUMAN, William Lawrence, 2011: Social Research Methods: Qualitative and Quantitative Approaches. Boston: Pearson. NEWMAN, Peter W. G., 1999: Sustainability and Cities: Extending the Metabolism Model. Landscape Urban Planning 33. 219–226. OECD Glossary of Statistical Terms, 2008. Paris: OECD. OGORELEC, Breda, 1991: Urbanistični predpisi: prispevki k študiju normativnega urbanizma. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Okoljski pojavi in pojmi. Okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili (ur. Avguštin Lah idr.), 2002. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. OLIVEIRA, Vitor, PAULO, Pinho, 2010: Evaluation in Urban Planning: Advances and Prospects. Journal of Planning Literature 24/4. 343–361. OPN Ljubljana izvedbeni del. Uradni list Republike Slovenije 78/2010. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. OPN Ljubljana strateški del. Uradni list Republike Slovenije 78/2010. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. PALIK, Nataša, 2005: Komunalna dejavnost kot gospodarska javna služba. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Palik-Natasa.PDF Participatory Community Research: Theories and Methods in Action (ur. Leonard A. Jason idr.), 2004. Washington: American Psychological Association. PEVSNER, Nikolaus, 1979: A History of Building Types. London: Thames and Hudson. PIERRE, Jon, 1999: Models of Urban Governance: The Institutional Dimension of Urban Politics. Urban Affairs Review 34/3. 372–396. PIRKOVIČ, Jelka, 1982: Morfološka analiza mestnega prostora kot del strokovnih postopkov pri načrtovanju prenove. Varstvo spomenikov 24. 55–70. PLAS, Jeanne M., LEWIS Susan E., 1996: Environmental Factors and Sense of Community in a Planned Town. American Journal of Community Psychology 24. 109–143. POGAČNIK, Andrej, 1987: Prispevek k teoriji mestnega in krajinskega motiva. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. POGAČNIK, Andrej, 1999: Urbanistično planiranje: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. POGAČNIK, Andrej, 2000: Urejanje prostora za tretje tisočletje. Ljubljana: Študentska založba. POPPER, Karl Raimund, 1979: Objective Knowledge: an Evolutionary Approach. Oxford: Oxford University Press. PRELOVŠEK, Andrej, 1988: Minimalna urbanistična regulacija. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Priročni slovarček strokovne terminologije prometa in logistike v slovenščini in angleščini (Prometna šola Maribor). http://www2.arnes.si/~dkacin/ , dostop 6. 6. 2013. PROSEN, Anton, HUDOKLIN, Jelka, PERKO, Drago, 2005: Terminološki slovar urejanja prostora. Zaključno poročilo za projekt v okviru CRP "Konkurenčnost Slovenije 2001-2006": osnutek terminološkega slovarja z naborom pojmov po strokovnih področjih in od A do Ž. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Novo mesto: ACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja. RAVBAR, Marjan, 2005: »Urban sprawl«: popačena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geografski vestnik 77/1. 27–36. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OTVGKF1A/ RAVETZ, Alison, 1980: Remaking Cities. London: Croom Helm. REBERNIK, Dejan, 2008: Urbana geografija. Geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. REBERNIK, Dejan, 2011: Geografija naselij. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. REŽEK, Jurij, 2003: Geodezija in zemljiška politika – analiza, cilji in instrumenti zemljiške politike po IHFP. Geodetski vestnik 47/3. 272–283. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TMEMCRBR ROSI, Bojan, 2009: Prometni sistemi (elektronski vir). Celje: Fakulteta za logistiko. http://164.8.132.54/Prometni_sistemi/prvo.html , dostop 6. 6. 2013. ROSSI, Aldo, 1982: The Architecture of the City. New York: The Institute for Architecture and Urban Studies; London: The MIT Press. ROZIN-ŠAREC, Lučka, 1976: Posledice in učinki visoke in nizke gradnje na stanovanjsko okolje. Ljubljana: Urbanistični inštitut SRS. SCOTT, John, MARSHALL, Gordon, 2009: A Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press. SENDI, Richard idr., 2007: Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. SENEGAČNIK, Jurij, DROBNJAK, Borut, 2005: Obča geografija. Ljubljana: DZS. SIMMEL, Georg, 1971: On Individuality and Social Forms: Selected Writings. Chicago, London: University of Chicago Press. SIMMIE, James M., 1974: Citizens in Conflict: The Sociology of Town Planning. London, Hutchinson Educational. SLAČEK, Mojmir, 2004: Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto B1 Bežigrad - zahod za del območja urejanja BS 1/5-1: sprejeti prostorski izvedbeni akti. Ljubljana: Mestni svet mestne občine Ljubljana. Slovar cestnih izrazov (Dars). http://www.dars.si/Dokumenti/Medijsko_sredisce/Slovar_cestnih_izrazov_383.aspx , dostop 6. 6. 2013. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2005. Ljubljana: DZS. Slovar transporta: slovensko angleški slovar. http://www.slovarji.info/dictionaries/en_sl_dictionary_of_transport.pdf , dostop 6. 6. 2013. Slovenski standard. SIST ISO 9836:2000: Standardi za lastnosti stavb. Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine, 2000. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Slovenski veliki leksikon (ur. Marta Kocjan-Barle idr.), 2003. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. SMITH, Ronald W., BUGNI, Valerie, 2006: Symbolic Interaction Theory and Architecture. Symbolic Interaction 29/2. 123–155. Sociological Studies of Housing: A Dictionary of Sociology (ur. Gordon Marshall), 1998. Oxford, New York: Oxford University Press. SOUVAN, Tomaž idr., 1991: Razmišljanja o Ljubljani: ob anketi o razvoju Ljubljane. Ljubljana: Izvršni svet Mesta Ljubljana. STANIČ, Ivan, 2001: Glosar prostorskega planiranja ter urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega načrtovanja - izhodišča: zaključno poročilo. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. STERLEKAR, Nevenka, 1983: Glosar za področja urejanja prostora in varstva okolja. II. faza: delovno gradivo, razlage pojmov – terminov. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije. STOJIČ, Zoran idr., 2003: Študija za celovito presojo vplivov na okolje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana: EkoNova, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje. Strategija varstva starejših do leta 2010: solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, 2007. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. ŠUBIC KOVAČ, Maruška, 2001: Cilji in instrumenti zemljiške politike ter rast in razvoj mest. Urbani izziv 12/1. 46–51, 137–141. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A5HSZNK8 Territorial Cohesion: Unleashing the Territorial Potential. Background Document to the Conference on Cohesion Policy and Territorial Development: Make Use of the Territorial Potential, 2009. Brussels: European Commission. The Dictionary of Human Geography (ur. Derek Gregory), 2009. Oxford: Wiley-Blackwell. The Oxford Encyclopedic English Dictionary (ur. Joyce M. Hawkins, Robert Allen), 1994. Oxford: Clarendon Press. The SAGE Handbook of Qualitative Research (ur. Norman K. Denzin, Yvonna S. Lincoln), 2005. London: Sage. The Social Science Encyclopedia (ur. Adam Kuper, Jessica Kuper), 2004. London, New York: Routledge. Thematic Strategy on the Urban Environment, 2006. Brussels: European Commission. Theorizing the City: the New Urban Anthropology Reader (ur. Setha M. Low), 2005. New Brunswick, New Jersey, London: Rutgers University Press. TIBBALDS, Francis, 1992: Making People‑Friendly towns: Improving the Public Environment in Towns and Cities. Harlow: Longman. Towards an Urban Renaissance (final report of the Urban Task Force), 2002. London: Spon. Trajnostno prometno načrtovanje. Priročnik Pilot. http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/trajnostno_mestno_prometno_nacrtovanje.pdf , dostop 6. 6. 2013. Transformation of Cities in Central and Eastern Europe: Towards Globalization (ur. F. E. Ian Hamilton, Kaliopa Dimitrovska Andrews, Nataša Pichler-Milanović), 2005. Tokio: United Nations University Press. UN ESCAP Human Settlements. Urban Land Policies for the Uninitiatied (1997): Population, Rural and Urban Development Division (PRUDD). http://www.unescap.org/huset/land_policies/ , dostop 12. 3. 2013. Upravljanje prenove degradiranih območij: od izobraževanja do prakse (ur. Barbara Mušič, Boštjan Cotič), 2012. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Urban Design Compendium 1–2 (English Partnerships, Housing Corporation), 2007. London: Llewelyn-Davies. Urban Sustainability through Environmental Design: Approaches to Time‑People‑Place Responsive Urban Spaces (ur. Sergio Porta idr.), 2007. New York: Routledge; London: Taylor & Francis. http://www.loc.gov/catdir/toc/ecip0717/2007019107.html Urejanje prostora, graditev objektov: z uvodnimi pojasnili (Zbirka predpisov), 2003. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. URRY, John, 2007: Mobilities. Cambridge, Malden: Polity. VAUS, David De, 1993: Surveys in Social Research. London: UCL Press. Veliki slovar tujk, 2006. Ljubljana: Cankarjeva založba. VENTURI, Robert, SCOTT BROWN, Denis, IZENOUR, Steven, 1977: Learning from Las Vegas. Cambridge, London: The MIT Press. VERTOT, Nelka, 2010: Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf VRESK, Milan, 2002: Grad i urbanizacija. Osnovne urbane geografije. Zagreb: Školska knjiga. WAUGH, David, 1995: Geography: An Integrated Approach. Walton-on-Thames, South Melbourne: Thomas Nelson. WEISS, Carol H., 1975: Evaluation Research: Methods for Assessing Program Effectiveness. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice Hall. What are Creative Industries and Creative Economy, 2012. London: British Council. http://creativecities.britishcouncil.org/creative-industries/what_are_creative_industries_and_creative_economy WOOD, Phil, LANDRY, Charles, 2008: The Intercultural City: Planning for Diversity Advantage. London, Sterling: Earthscan. ZLOBEC, Mojca, ŠEGAN, Vojin, 2004: Glosar za statistiko transporta. Ljubljana: Statistični urad RS. ŽELEZNIKAR, Iva, 1971: Urbanistični terminološki slovar. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije. Zakonodaja Odloki Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 76/04. Ljubljana. Odredbe Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Uradni list Republike Slovenije, št. 21/01. Ljubljana. Pravilniki Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Uradni list Republike Slovenije, št. 90/06. Ljubljana. Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij. Uradni list Republike Slovenije, št. 110/08. Ljubljana. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka. Uradni list Republike Slovenije, št. 95/07. Ljubljana. Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Uradni list Republike Slovenije, št. 95/07. Ljubljana. Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov. Uradni list Republike Slovenije, št. 74/09, 3/11. Ljubljana. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. Uradni list Republike Slovenije, št. 35/06, 41/08. Ljubljana. Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter vrstah njenih strokovnih podlag. Uradni list Republike Slovenije, št. 38/03. Ljubljana. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Uradni list Republike Slovenije, št. 130/04. Ljubljana. Pravilnik o prikazu stanja prostora. Uradni list Republike Slovenije, št. 50/08. Ljubljana. Pravilnik o projektni dokumentaciji. Uradni list Republike Slovenije, št. 55/08. Ljubljana. Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Uradni list Republike Slovenije, št. 49/06. Ljubljana. Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah. Uradni list Republike Slovenije, št. 102/10. Ljubljana. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj. Uradni list Republike Slovenije, št. 20/04. Ljubljana. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov. Uradni list Republike Slovenije, št. 26/02, 54/02. Ljubljana. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Uradni list Republike Slovenije, št. 52/10. Ljubljana. Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu. Uradni list Republike Slovenije, št. 22/91. Ljubljana. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Uradni list Republike Slovenije, št. 99/07. Ljubljana. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Uradni list Republike Slovenije, št. 99/07. Ljubljana. Uredbe Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Uradni list Republike Slovenije, št. 70/96. Ljubljana. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Uradni list Republike Slovenije, št. 64/12. Ljubljana. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Uradni list Republike Slovenije, št. 45/07, 63/09, 105/10. Ljubljana. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinskih vod z javnih cest. Uradni list Republike Slovenije, št. 47/05. Ljubljana. Uredba o energetski infrastrukturi. Uradni list Republike Slovenije, št. 62/03, 88/03, 75/10, 53/11. Ljubljana. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena. Uradni list Republike Slovenije, št. 109/11. Ljubljana. Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Uradni list Republike Slovenije, št. 131/03. Ljubljana. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Uradni list Republike Slovenije, št. 61/11. Ljubljana. Uredba o odpadkih. Uradni list Republike Slovenije, št. 103/01. Ljubljana. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Uradni list Republike Slovenije, št. 88/11, 8/12. Ljubljana. Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Uradni list Republike Slovenije, št. 21/01. Ljubljana. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Uradni list Republike Slovenije, št. 34/08. Ljubljana. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Uradni list Republike Slovenije 18/13. Ljubljana. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Uradni list Republike Slovenije, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10. Ljubljana. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Uradni list Republike Slovenije, št. 80/07. Ljubljana. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena. Uradni list Republike Slovenije, št. 109/11. Ljubljana. Uredba o prostorskem informacijskem sistemu. Uradni list Republike Slovenije, št. 119/07. Ljubljana. Uredba o prostorskem redu Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 122/04. Ljubljana. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02, 67/03. Ljubljana. Zakoni Energetski zakon. Uradni list Republike Slovenije, št. 27/07, 70/08, 22/10, 10/12. Ljubljana. Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 27/07 in 37/11. Ljubljana. Stanovanjski zakon. Uradni list Republike Slovenije, št. 18/1991. Ljubljana. Stanovanjski zakon. Uradni list Republike Slovenije, št. 69/03. Ljubljana. Zakon o elektronskih komunikacijah (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 13/07, 109/12. Ljubljana. Zakon o gospodarskih javnih službah. Uradni list Republike Slovenije, št. 32/93, 57/11. Ljubljana. Zakon o graditvi objektov. Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02, 102/04. Ljubljana. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Uradni list Republike Slovenije, št. 127/06. Ljubljana. Zakon o javnih cestah. Uradni list Republike Slovenije, št. 29/1997. Ljubljana. Zakon o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 71/11. Ljubljana. Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije, št. 30/1993. Ljubljana. Zakon o kmetijstvu. Uradni list Republike Slovenije, št. 45/08. Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list Republike Slovenije, št. 94/07. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije, št. 31/00. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije, št. 96/04, 61/06, 8/10, 46/14. Ljubljana. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. Uradni list Republike Slovenije, št. 48/1990. Ljubljana. Zakon o prevozih v cestnem prometu. Uradni list Republike Slovenije, št. 131/06, 109/10. Ljubljana. Zakon o prijavi prebivališča. Uradni list Republike Slovenije, št. 59/06. Ljubljana. Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/1980. Ljubljana. Zakon o regionalnem prostorskem planiranju. Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 16/1967. Ljubljana. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Socialistične Republike Slovenije. Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 1/1980, 33/1980. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, št. 70/08. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 108/09. Ljubljana. Zakon o stavbnih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije, št. 44/1997. Ljubljana. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Uradni list Republike Slovenije, št. 80/10. Ljubljana. Zakon o urbanističnem planiranju. Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 16/1967, 27/1972, 8/1978, 18/1984. Ljubljana. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 18/1984. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora. Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora. Uradni list Socialistične Republike Slovenije, št. 18/1984. Ljubljana. Zakon o varnosti cestnega prometa. Uradni list Republike Slovenije, št. 83/04. Ljubljana. Zakon o varnosti v železniškem prometu. Uradni list Republike Slovenije, št. 61/07. Ljubljana. Zakon o varovanju kulturne dediščine. Uradni list Republike Slovenije, št. 7/1999. Ljubljana. Zakon o varstvu kulturne dediščine. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12 in 111/13. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 39/06, 66/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, št. 41/04. Ljubljana. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 102/04. Ljubljana. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list Republike Slovenije, št. 51/06, 97/10. Ljubljana. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije, št. 67/02, 57/08, 57/12. Ljubljana. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Uradni list RS, št. 45/08, 59/11. Ljubljana. Zakon o zemljiški knjigi. Uradni list Republike Slovenije, št. 58/03. Ljubljana. Zakoniki Stvarnopravni zakonik. Uradni list Republike Slovenije, št. 87/02, 91/13. Ljubljana. Priporočeno navajanje slovarja: Urbanistični terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-943-5