Zemljina

Opis terminološkega problema:

Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina. Avtor je pisal tudi o bloku zemljine, ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V pravopisu sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?

enlightenedVprašanje poslano: 20. 9. 2016

Mnenje Terminološke sekcije:

Termin zemljina uporablja več strok. Posvetovali smo se tudi s strokovnjaki s področja gradbeništva, pedologije in gasilstva. 

V gradbeništvu zemljina označuje bolj ali manj sipek, vlažen, granuliran, porozen, zasičen material tal, ki se ga da oblikovati, obdelovati ali odstranjevati, obstaja tudi posebna klasifikacija zemljin glede na njihove fizikalne lastnosti.

V pedologiji zemljina predstavlja ves izkopani material, ki se odstranjuje pri gradbenih delih, saj pri tem tla, ki so naravna tvorba s tipičnimi lastnostmi in zgradbo, izgubijo zaporedje talnih horizontov, ne da se jih več klasificirati ipd.

V Zakonu o rudarstvu (81. člen) zemljina označuje nestrukturiran sloj tal, prav tako v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (85. člen). V Pravilniku o ravnanju z odpadki zemljina označuje izkopana, nestrukturirana tla, v Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov pa ves zemeljski izkop in tudi umetno pripravljeno zemljino za izboljšanje ekološkega stanja tal.

Zelo pogosto se glede na omenjeno klasifikacijo zemljina uporablja na področju gradbeništva, npr. v diplomskih delih S. Granda (2016): Vpliv geološko geotehničnih razmer na gradnjo stanovanjskih hiš, E. Gurda (2016): Primerjava tehničnih specifikacij za ceste za zemeljska dela in nevezane plasti v Sloveniji in Hrvaški, M. Lamovec (2016): Primerjava 2D in 3D geotehničnih analiz armiranobetonskih vodnjakov za sanacijo plazu Šmihel in doktorski disertaciji M. Samca (2011): Kompleksnost porozne strukture gradbenih materialov.

Smiselno termin zemljina uporabljajo tudi druge stroke, npr. arheologija (zbornik Arheologija v letu 2015, dediščina za javnost), gasilstvo (Načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarnimi snovmi).

Tudi SSKJ je zemljino opredelil kot termin na področju gradbeništva ('zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte'), vseeno pa SSKJ in Slovenski pravopis nista primarno priročnika, ki bi svetovala o ustreznosti rabe na posameznem strokovnem področju, ampak iztočnice označujeta v razmerju do splošnega jezika. Zemljina v splošnem pomenu je v SSKJ opredeljena s kvalifikatorjem knjižno, v  SP pa s kvalifikatorjem  neobčevalno, kar pomeni, da je bila zemljina v času nastajanja obeh priročnikov zelo redka beseda v nestrokovnih besedilih (več o obeh kvalifikatorjih v odgovoru, objavljenem v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Poudarjamo pa, da teh priročnikov ne moremo uporabljati kot primarni vir za strokovno rabo.

Zemljina se sicer pojavi tudi v dveh terminoloških slovarjih, v Geološkem terminološkem slovarju je usmerjena na termin preperina oz. na termin usedlina, v Geografskem terminološkem slovarju pa je v 1. pomenu preusmerjena na celino, v 2. pa ima označevalnik neustr. in definicijo 'preperina ali sediment na Zemljinem površju'. V teh dveh slovarjih gre za drug pojem in ne za zemljino kot nestrukturiran sloj tal. Zemljino za označevanje tega pojma sicer poznajo tudi v geologiji (gl. npr. spletno stran Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, kjer najdemo npr. zvezi klasifikacija zemljine in preiskave zemljine in hribin). 

Pri zvezi blok zemljine menimo, da ne gre za pravi termin, lahko je le besedna zveza, ki je na nekem strokovnem področju pogostejša in označuje blok v pomenu velik kos materiala, v našem primeru pač zemljine.