Za angleški termin workflow se v slovenščini najpogosteje uporablja termin delovni tok. V terminologiji je načelo ustaljenosti eno od pomembnejših načel, ki preprečuje nesporazume med strokovnjaki ali celo med strokami, ki uporabljajo isti pojem. Delovni tok tako najdemo v več terminoloških virih, npr. v terminološkem slovarju informatike Islovar, v DIS-slovarčku, seveda pa tudi v magistrskih in doktorskih delih, npr. v magistrskem delu U. Nabernika Optimizacija avtomatiziranih poslovnih procesov z uporabo poslovne inteligence, (2010), v disertaciji M. Križevnika Izboljšano upravljanje s trajnim stanjem v avtomatiziranih poslovnih procesih (2013).

Poleg delovnega toka se uporabljata tudi termina potek dela (npr. magisterij A. Daneua Vpliv managementa poslovnih procesov na poslovanje organizacije (2006) in delovni proces npr. magisterij M. Urh Management poslovnih procesov kot pomoč pri managementu operativnih tveganj: primer bančnega procesa (2013).

Vendar je v terminologiji treba upoštevati tudi načelo gospodarnosti, ki se lahko kaže kot težnja po poenobesedenju. Tak primer je tudi delotok. Pojavlja se sicer redkeje, vendar tudi že v znanstvenih delih, npr. disertaciji V. Stankovskega Tehnologije semantične mreže pri računalniško integrirani graditvi (2009).

Delotok se sicer uveljavlja, zato je eno od primernih poimenovanj za angleški termin workflow, vseeno pa vam zaradi ustaljenosti svetujemo rabo najpogostejšega slovenskega termina delovni tok.