Beseda leta 2023 je ujma
V Atriju ZRC se je danes točno opoldne začela razglasitev besede leta, ki smo jo na ZRC SAZU tokrat izbirali že osmič zapored. Prireditev je tokrat povezoval dr. Dan Podjed (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), ki je prostodušno priznal, da se je po navdih večkrat zatekel k UI in že takoj na začetku prebral šaljivo pesmico, ki je vsebovala vseh 11 besed finalistk in je poslušalce spravljala izmenično v smeh in v mrščenje – tako srhljivo smiselno, a vendar mestoma prazno je bilo zaporedje njenih rim.
Navzoče je uvodoma nagovoril dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Poudaril je, da ustanova to akcijo jemlje zelo resno – še več, s kančkom znanstvenega dvoma! – in dodal, da je med njegovimi najljubšimi besedami zvedavost. Drugi govornik, dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je povedal, da so podatki, ki jih zberejo z akcijo Beseda leta, zanje dragoceni tudi z znanstvenega vidika. Poleg tega pa z izborom finalistk poskušajo v javnost poslati tudi kakšno sporočilo – letos je to govorilo o pomembnosti in neizogibnosti UI, in prav preroško se je potrdilo še pred koncem akcije ... Agata Tomažič, promotorka raziskovalnih rezultatov ZRC SAZU in članica komisije za izbor finalistk za besedo leta, je povedala, da je njihov vsakoletni sestanek, na katerem opravijo selekcijo, eden najprijetnejših v celem letu. Sama kot pisateljica na besede sicer gleda malce drugače, zato tem bolj ceni sodelovanje jezikoslovcev, katerih odnos je veliko bolj znanstven. Dodala je še, da si pred osmimi leti, ko je predlagala, naj ZRC SAZU začne z akcijo izbora besede leta, ni predstavljala, da bo imela tak odmev.
Kretnjo leta, solidarnost, je razglasila predstavnica Zveze društev gluhih in naglušnih, Valerija Škof. Med finalistkami so bile: poplava, sirena, etimološki slovar, dostopnost. Za solidarnost je glasovalo 38 odstotkov ljudi, je v znakovnem jeziku povedala Škof – njene kretnje je tolmačila Mojca Korenjak.
Prireditev se je po razglasitvi kretnje leta prevesila v drugo polovico; na vrsti je bila poezija. Za ogrevanje je Dan Podjed recitiral Prešernovo pesem Pevcu v sodobni preobleki: Pevcu 4.0, kot je šaljivo pristavil. Temu je sledila razglasitev pesmi leta, ki jo je letos spisal Risto Kovachev, študent medicine iz Maribora. Ne povsem brez pomoči UI, kot je priznal v e-sporočilu, prireditve pa se zaradi drugih obveznosti žal ni mogel udeležiti. Zato je njegovo pesem prebral sintetizator govora.
Tik pred vrhuncem prireditve, razglasitvijo besede leta, je govorniški oder za nekaj minut zavzel dr. Janoš Ježovnik, namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je občinstvu postregel s pregledom besed leta, kakor so jih izbirale posamezne države po Evropi in po svetu. Lahko bi dejali, da je izbor marsikje zaznamovala UI, je sklenil.
Z UI si je pri pisanju sklepnega nagovora pomagala tudi dr. Simona Klemenčič, vodja akcije Beseda leta. Razodela je zmagovalko: to je bila ujma, ki je prejela več kot 800 glasov. Tesno za petami ji je bila nutrija s skoraj 600 glasovi, na tretje mesto se je uvrstila besedna zveza bralna pismenost. Vsega skupaj je 11 finalistk zbralo več kot 4000 glasov, je še povedala Klemenčič, ki se je ves čas vešče in duhovito poigravala in prepletala umo- in strojetvore – slednje je tudi novotvorjenka leta in pomeni izdelek UI. UI jo plaši in fascinira hkrati, je priznala.
Celoten posnetek prireditve si lahko zavrtite na tej povezavi.
*
Risto Kovachev: Potovanje skozi besedni labirint
Vojna v srcih, žalost v zraku tiho prebiva,
nevihtna celica strahu se s temo spopada.
Štempljanje trenutkov, z umetno inteligenco zvezano,
zal osebni zdravnik, ujet v ujmi, tolažba v globinah ran in nemira.
Gentrifikacija mest, duše v novi preobleki,
bralna pismenost most med vedenjem in izkušnjami.
Nutrija izgubljena v vrvežu sveta neskončnega,
med draginjo tišine, kjer se skriva že znana zgodba.
Ujeti v prepletu, ki se vrti že od nekdaj,
pesem neznana, a vendar že kdaj slišana.
Temne harmonije, ki v valovih objamejo srčne strune,
neznana zgodba, a vendar že znana, globoko doživeta.